Evropska sredstva Univerzi v Ljubljani za ustanovitev Centra za nevroinformatiko

Ljubljana, 23. 4. 2020 - Univerza v Ljubljani je bila pod koordinatorstvom njene članice Medicinske fakultete uspešna s prijavo na evropski razpis programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Pridobila je 2,5 milijona evrov evropskih sredstev za vzpostavitev novega interdisciplinarnega Centra za nevroinformatiko. To je že drugi ERA Chair projekt na Univerzi v Ljubljani, financiran s strani Obzorja 2020. Temeljno poslanstvo projekta je pospešitev razvoja interdisciplinarnega področja nevroinformatike na Univerzi v Ljubljani, povezovanje deležnikov s tega področja v okviru Slovenije in krepitev mednarodnega sodelovanja z odličnimi raziskovalnimi skupinami v Evropi in ZDA.

Projekt Chair of Neuroinformatics (akronim CONI), ki je bil prijavljen na razpis Obzorje 2020 WIDESPREAD-06-2020 ERA Chair, je 23. marca Evropska komisija povabila k pripravi pogodbe. Projekt CONI so pripravili sodelavci Medicinske fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za matematiko in fiziko ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravo vloge je koordiniral prof. dr. Samo Ribarič z Medicinske fakultete. Pri projektu sodelujejo društvi bolnikov s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo (Trepetlika in Spominčica), podjetja, ki razvijajo informacijske tehnologije (Marand, VMA in Vitasis) ter Klinični oddelek za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Psihiatrična bolnišnica Idrija. Pismo podpore vlogi sta prispevali Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Pripravo projekta je podprl Razvojni sklad, ki ga je Univerza v Ljubljani ustanovila leta 2015, da bi k prijavi evropskih projektov spodbudila čim več raziskovalcev in jih pri tem strokovno podprla.

Nevroinformatika je raziskovalno področje na presečišču nevroznanosti. Sestavljeno je iz številnih in različnih poddisciplin, na primer delovanje človeških možganov med razvojem in boleznijo, in informacijskih znanosti. Ukvarja se z organizacijo podatkov nevroznanosti z uporabo računskih modelov in analitičnih orodij. Nevroinformatika je pomembna tudi za povezovanje, analizo in razlago vse bolj obsežnih in podrobnih eksperimentalnih podatkov ter podatkov pridobljenih med prepoznavo in obravnavo delovanja človeških možganov pri kroničnih, nevrodegenerativnih boleznih z demenco. Ta integracija poteka v treh ključnih fazah: razvoj podatkovnih baz nevroznanosti, razvoj in izmenjava namenskih, optimiziranih orodij in algoritmov za vizualizacijo in analizo podatkov ter ustvarjanje in potrjevanje prediktivnih in pojasnjevalnih računskih modelov strukture in delovanja možganov.

Nevroinformatika prispeva k celovitemu razumevanju delovanja človeških možganov. Povezovanje informacijskih znanosti in raziskav možganov prinaša koristi za obe znanstveni področji. Informatika s pomočjo protokolov, metod in orodij informacijske tehnologije olajša obdelavo podatkov, modeliranje in komunikacijo spoznanj pri interdisciplinarnih raziskavah delovanja možganov. Po drugi strani odkritja na področju delovanja možganov spodbujajo razvoj novih metod informacijske tehnologije.

Kratkoročni cilj projekta je med drugim izdelava protokolov, metod in orodij informacijske tehnologije za pripravo z njo podprtih kliničnih poti in klinično-raziskovalnih poti za obravnavo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. V okviru projekta bo razvita klinična pot, ki bo omogočila vključevanje večjega števila osebnih tipal v pacientovo vsakodnevno okolje, s čimer se multidisciplinarnemu timu izvajalcev zdravstvenega varstva (zdravniku specialistu družinske medicine, nevrologije in psihiatrije; medicinskim sestram in izvajalcem nege bolnika na domu) omogoči oddaljeno odzivnost in 24/7 povratne informacije o bolnikovem stanju - kontinuum zdravstvenega varstva za optimalno oskrbo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Zbiranje podatkov s podporo telemetrije individualizira klinično oskrbo bolnikov in poveča učinkovitost klinične poti.

Za izpolnitev vseh ciljev projekta bo na mednarodnem razpisu izbran predstojnik ERA Chair CONI, ki bo prevzel vodenje in zaposlovanje sodelavcev novoustanovljenega Centra za nevroinformatiko Univerze v Ljubljani. Naloge predstojnika ERA Chair CONI, v sodelovanju s sodelavci na Univerzi v Ljubljani in v tujini, so razvoj področja nevroinformatike v Sloveniji s pomočjo izvedbe mednarodnih delavnic, dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, pridobivanje nacionalnih in mednarodnih projektov, pridobivanje novih sodelavcev Centra za nevroinformatiko ter povezovanje s podjetji za informacijsko tehnologijo doma in po svetu z namenom skupnega razvoja in trženja proizvodov informacijske tehnologije.

V Sloveniji so leta 2018 prebivalci stari 65 ali več let predstavljali 19,4 % prebivalstva, leta 2055 naj bi bilo v tej starostni skupini skoraj 32 % prebivalcev. V letu 2018 je bilo v Sloveniji razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami starimi 65 let ali več 3,37 proti 1 (vir: EUROPOP2018). V letu 2100 bo pričakovano razmerje 1,76 proti 1 (vir: The EU's population projected up to 2100, 2020). Pričakuje se, da se bo delež starih med 59 in 64 let, ki so leta 2015 predstavljali približno 11 % delovno sposobnih na trgu dela, več kot podvojil do leta 2030. Cilji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za povečanje deleža starejših na trgu dela v Sloveniji so povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, daljše ostajanje v zaposlitvi, izboljšanje zaposljivosti in zdravja starejših (vir: Starejši in trg dela v Sloveniji, 2016). Projekt CONI zmanjšuje družbeno ekonomske posledice padanja deleža aktivnega prebivalstva in staranja prebivalstva v Sloveniji, saj prispeva k celoviti podpori vzdrževanja optimalnega zdravstvenega stanja starostnikov s kroničnimi boleznimi.

Lep pozdrav,

Darja Lisjak

Odnosi z javnostmi

Univerza v Ljubljani