Ustanova Velenjska knjižna fundacija / 19. mednarodni Lirikonfest Velenje (2020)
Velenjska knjižna fundacija, ki v Velenju že devetnajst let organizira Lirikonfest - književno srečanje z mednarodnimi gosti in uglednimi festivalnimi nagradami ter priznanji, razglaša ob dnevu Evrope 2020 še tri* izmed petih letošnjih lavreatov - -
(1/3) *** Že sedemnajstič festivalno podeljeno "mednarodno Pretnarjevo nagrado" oz. častni naslov "ambasador slovenske književnosti in jezika" letos prejme slovenski literarni zgodovinar MIRAN HLADNIK "za življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma SLOVLIT - pomembnega, plularnega, tako rekoč osrednjega slovenskega in v naravi svetovnega spleta mednarodnega informativnega medija za literarnovedni in slovenistični svet ter številne druge zainteresirane uporabnike oz. bralce/prejemnike Slovlitovih - Hladnikovih skoraj vsakodnevnih e-sporočil/novic, brez katerih bi bila resnici na ljubo naša splošna vednost oz. obveščenost o slovenski književnosti in jeziku mnogo revnejša! - Vse, kar vrednotimo s častnim naslovom "ambasador slovenske književnosti in jezika" oz. z mednarodno Pretnarjevo nagrado v poklon literarnovedni - slovenistični/slavistični biti ter v spomin literarnemu zgodovinarju, verzologu in prevajalcu Tonetu Pretnarju (1945-1992), s katerim je bilo tesno povezano tudi Hladnikovo stanovsko, uredniško idr. strokovno delo ter prijateljstvo, je v življenju in delu Mirana Hladnika prežeto že več desetletij."
(Sosvet svetovalcev za podelitev častnega naslova ASKJ/medn. Pretnarjeve nagrade 2020; zanj Ivo Stropnik)
Častni naslov oz. nagrada bo podeljen(a) na Akademiji Poetična Slovenija 2020 - 19. Lirikonfestu v Velenju (napovedano 28. maja oz. ob prestavitvi na kasnejši termin - predv. konec junija ali v začetku septembra).
Velenjska knjižna fundacija, Stari trg 26, Velenje / T 03 5870 920 / lirikonfest@gmail.com / www.lirikonfest-velenje.si
Dr. Miran Hladnik (1954), slovenski literarni zgodovinar, avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med magistrskim in doktorskim študijem se je kot Knafljev, Fulbrightov in Humboldtov štipendist izpopolnjeval na Dunaju, v Göttingenu in kot lektor za slovenščino na Kansaški univerzi v Lawrenceu, ZDA (kjer je mdr. enkrat tedensko poučeval potomce slovenskih izseljencev v uro vožnje oddaljenem Kansas Cityu in v tri ure oddaljenem Pittsburgu). - Na podlagi izkušenj, pridobljenih v razvitejših državah, je v - pri nas še tradicionalno gutenbergovske - humanistične vede vnesel zanimanje za uporabo računalniških metod pri analizi pripovedne proze, iz Amerike pa zanimanje za računalniško podprto statistično metodologijo za analizo pripovedne proze. Med 1996-1998 je bil predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1999 je redni profesor za slovenistiko. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom. Svoje literarnovedne in slavistične izsledke prosto dostopno objavlja na spletu (na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi, Wikiknjigah idr.). Živi na Dobravi pri Kropi na Gorenjskem. - Leta 1995 je v računalniški obliki začel objavljati tedenske Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ki jih je leta 1999 nadomestil Slovlit, ki ga moderira že 21 let! - Slovlit je novičarski in diskusijski forum oz. e-poštni seznam, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogočih filoloških usmeritev, zlasti pa sloveniste, doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja ter je tudi forum Slavističnega društva Slovenije. - Zainteresirani se lahko naročijo na Slovlitova sporočila, ki jih nato prejemajo na svoj elektronski poštni naslov. Diskusija je moderirana, kar pomeni, da gre vsako sporočilo, ki ga kdo nameni uporabnikom skupine, prej v (Hladnikovo) uredniško presojo. Na Slovlit je naročenih 1730 članov doma in po svetu. Naslovniki prejmejo povprečno deset sporočil na teden. - (Povzeto po Wikipediji)
Nagrado oz. častni naslov so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart† (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija), 2007 - Božena in Emil Tokarz (Poljska), 2008 - Kari Klemelä (Finska), 2009 - Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija), 2010 - Nadežda Starikova (Rusija), 2011 - Peter Scherber (Nemčija/Avstrija), 2012 - Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gallos (Madžarska), 2013 - Nikollë Berishaj (Albanija), 2014 - Zdravko Kecman† (BiH/R. Srbska), 2015 - Karol Chmel (Slovaška), 2016 - Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017 - Joanna Pomorska (Poljska), 2018 - Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 - Metka Lokar (Slovenija/Kitajska).
***
(2/3) *** Že štirinajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje - festivalno plaketo "Lirikonov zlat" za najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle (predstavljene v 16. letniku festivalne antologije Lirikon21) letos prejme književna prevajalka GABRIELLA GAÁL za vrhunske slovenske prevode poezije dveh sodobnih madžarskih pesnikov - Gáborja Scheina in Istvána Vörösa.
Gabriella Gaál (1966, Murska Sobota) je dramaturginja, publicistka, književna prevajalka in sodna tolmačka za madžarski jezik. Živi v Šalovcih na Goričkem. L. 1991 je diplomirala na Oddelku za dramaturgijo ljubljanske AGRFT. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva znanstveno-tehniških prevajalcev Slovenije ter Zveze konferenčnih tolmačev Slovenije. - Njen materni jezik je madžarščina, saj je živela v madžarski vasi, kjer je bila ena sama slovenska družina. Na njeno srečo so bili Slovenci prav njeni sosedje, tako da je bila od malega vseskozi v stiku tudi s slovenščino, poleg tega pa je obiskovala dvojezično osnovno šolo. Prevajati je začela že kot srednješolka, v času študija dramaturgije pa je prevajala predvsem drame (mdr. Istvána Örkényja); za diplomsko delo "Madžarske drame na slovenskih odrih" je l. 1991 prejela študentsko Prešernovo nagrado. - (povzeto po www) - Za prevod zbirke madžarskih pravljic o Kralju Matjažu, ki je predstavljala madžarsko literaturo na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je leta 1999 prejela nagrado Ministrstva za kulturo v Budimpešti. Prevaja sodobno madžarsko dramatiko, prozo, esejistiko in poezijo. Zelo rada prevaja eseje madžarskega misleca Béle Hamvasa, v veselje pa ji je bil tudi prevod esejev Lászla F. Földényija: Hvalnica melanholiji. - Njeni slovenski prevodi poezije dveh sodobnih madžarskih pesnikov, Gáborja Scheina in Istvána Vörösa, predstavljeni v letošnji festivalni antologiji Lirikon21, so po mnenju strokovne žirije najtehtnejši prevodi letošnjega Lirikonfesta.
Književni prevajalci so lahko v letu 2020 prednostno sodelovali na festivalnem razpisu: a) s slovenskimi prevodi iz novejše ukrajinske, beloruske in madžarske poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/-ic, ki ustvarjajo v XXI. st. v razpisanih jezikih in imajo knjižno objavljeni najmanj dve pesniški zbirki; b) s prevodi v nemški jezik iz novejše slovenske poezije za odrasle dveh dosedanjih dobitnikov vseslovenske literarne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2019) za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. - Strokovna žirija je za letošnje festivalno prevajalsko priznanje izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi (100 verzov) enega slovenskega prevajalca_ke.
Festivalno prevajalsko priznanje "Lirikonov zlát" so doslej prejeli: 2007 - Andrej Medved (SI), 2008 - Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 - Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 - Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 - Tanja Petrič (SI), 2012 - Andrej Pleterski (SI), 2013 - Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 - Namita Subiotto (SI), 2015 - Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 - Mateja Komel Snoj (SI), 2017 - Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 - Maruša Mugerli Lavrenčič (SI) in 2019 - Barbara Pregelj (SI).
***
(3/3) *** Na Lirikonfestu (festivalu liričnega in potopisnega občutja) bo prvič podeljeno festivalno priznanje "mlada želva" za najboljši kratki potopis mladih slovenskih popotnikov, ki ga prejme KATJA SLUGA za kratki potopis Azijski krog, izborno predstavljen/prvič objavljen v letošnji festivalni antologiji Lirikon21.
Katja Sluga (1995) je magistrska študentka japonologije na Oddelku za azijske študije na FF Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s fotografijo, glasbo in včasih napiše kakšen potopis. Svoj prosti čas preživlja na potovanjih in uživa ob branju knjig, s katerimi lahko potuje v druge svetove.
***
Od 21. marca (dneva poezije) je že znano, da je pesnica Lidija Dimkovska letošnja dobitnica festivalne književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st.; od 23. aprila (dneva knjige) pa je znano, da je Petra Vladimirov za "knjigo o teku" Evforija - 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja (založba UMco, 2019) letošnja dobitnica festivalne književne nagrade "krilata želva" za najboljši slovenski potopis (knjižno objavljen v preteklem letu/2019).
PETERICA LAVREATOV 19. LIRIKONFESTA VELENJE (2020) MIRAN HLADNIK / mednarodna Pretnarjeva nagrada 2020 -
častni naslov "ambasador slovenske književnosti in jezika" / 17. podelitev LIDIJA DIMKOVSKA / velenjica - čaša nesmrtnosti 2020 za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. / 15. podelitev PETRA VLADIMIROV / krilata želva 2020 za najboljši slovenski potopis (preteklega leta) / Evforija (UMco, 2019) / 4. podelitev GABRIELLA GAÁL / Lirikonov zlát 2020 za vrhunske festivalne prevode novejše poezije za odrasle (iz madžarščine v slovenščino) / 14. podelitev KATJA SLUGA / mlada želva 2020 za najboljši kratki potopis mladih slovenskih popotnikov (starih od 16 do 26 let) / 1. podelitev Vse tri festivalne nagrade, plaketa in priznanje bodo podeljeni na Akademiji Poetična Slovenija 2020 - 19. Lirikonfestu v Velenju (napovedano 28. maja oz. ob prestavitvi festivala/akademije na kasnejši termin - predv. konec junija ali v začetku septembra).
***
Letošnji - 19. Lirikonfest Velenje si je za književno omizje zadal temo "Babilonski in slonokoščeni stolpi pesniško-potopisnega omamljanja" ter s festivalnima selektorjema Ivom Stropnikom in Urško Zupančič po festivalnih merilih, razpisnih predlogih in izborih strokovno-umetniških žirij festivalno izbranim enaindvajsetim slovenskim in tujim pesniškim in potopisnim ustvarjalcem, književnim prevajalcem (zlasti poezije 21. st.), mednarodnim posrednikom idr. vabljenim zastavil aktualna vprašanja za debatne refleksije: Prazne strani slovenske/evropske literature 21. st.: enoinistost, prepotentnost in egoizem, androcentrizem : ginocentrizem ter centralizem književnega ustvarjanja? - ter dodatno aktualno - Dvom, strah in pomen poezije v času pandemije v 21. st.?
***
Ker konec maja predv. še ne bodo možne javne kulturne prireditve, bodo izbrana festivalna pesniška branja, književno omizje in akademija s podelitvijo nagrad in priznanj prestavljeni predv. na konec junija ali začetek septembra. - Načrtovani festivalni program (izbrane kratke refleksije na temo letošnjega književnega omizja, izvirna in prevedena poezija festivalno izbranih 21 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov ter letošnjih lavreatov) bo med 15. in 29. majem predstavljen spletno debatno oz. video-spletno (na www.facebook.com/Lirikonfes in www.lirikonfest-velenje.si) ter z rastočo festivalno antologijo Lirikon21 (2020).
Več o letošnjem Lirikonfestu in lavreatih v prilogi ter na spletnih straneh Velenjske knjižne fundacije - www.lirikonfest-velenje.si
2