V GIZ Mesne industrije Slovenije razočarani nad glasovanjem v EU parlamentu

V petek, 23. 10. 2020, so poslanci Evropskega parlamenta glasovali o spremembah Uredbe o skupni ureditvi trga, med drugim tudi o zaščiti mesnih poimenovanj pred (zlo)rabo tovrstnih poimenovanj pri proizvodih rastlinskega izvora. Amandma (165) za zaščito mesnih poimenovanj v EU Parlamentu ni dobil zadostne podpore, zato zadeva na EU ravni ohranja status quo, državam članicam pa omogoča ureditev tega vprašanja na nacionalni ravni.

Tradicionalna poimenovanja mesa in mesnih izdelkov, ki so se skozi stoletja in trdo kmečko delo oblikovala tako v slovenskem kot evropskem prostoru, so globoko zakoreninjena v naši kulturni dediščini. Ko govorimo o slanini, šunki, klobasah, salamah, zrezkih... se samo po sebi razume, da gre za proizvode iz mesa. S čedalje pogostejšo rabo teh imen v industriji rastlinskih proizvodov ta dediščina postaja vedno bolj ogrožena, odpira pa tudi temeljno vprašanje o pravici potrošnikov do korektnih informacij. Raba mesnih imen pri proizvodih rastlinskega izvora neredko ustvarja napačno sklepanje, da gre za nadomestke mesa v smislu okusa, prehranske vrednosti in enakovrednosti z vidika uravnotežene prehrane.

Potrebno je poudariti, da zahteva za zaščito mesnih poimenovanj ni uperjena proti veganskim in vegetarijanskim proizvodom, ta industrija zagotovo ima svoj prostor na trgu, kot tudi številne možnosti in priložnosti za ustvarjanje novih proizvodov, ki pomenijo dodatno pestrost v ponudbi prehranskih izdelkov. Pri plasiranju le teh na trg pa je vendarle potrebno upoštevati osnovne tržne principe in graditev marketinške podobe na lastni vrednosti in z imeni, ki jim pritičejo.

Iniciativa za zaščito mesnih poimenovanj, kljub močni angažiranosti evropske mesne industrije in živinorejcev, v EU parlamentu ni dobila zadostne podpore, ureditev tega vprašanja pa se prenaša na posamezne države članice, ki zaščito lahko uzakonijo na nacionalnem nivoju.

Ker se predstavniki oblasti praviloma izrekajo v podporo slovenskemu kmetu, razvoju kmetijstva, podeželja in tradicionalnim vrednotam, je dobro vedeti kako so na petkovi plenarni seji glasovali slovenski evroposlanci. Predlog (amandma 165) so podprli Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver, proti so se izrekli Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Irena Joveva in Klemen Grošelj sta bila do predloga vzdržana.

Za slovenske rejce in proizvajalce mesa zaščita tradicionalnih poimenovanj pomeni priznanje in spoštovanje njihovega dela pri zagotavljanju kakovostnega mesa in mesnih proizvodov, ki so nedvomno del slovenske kulinarične dediščine, zato bomo pobudo za uveljavitev zaščite na nacionalnem nivoju posredovali pristojnemu ministru (MKGP), pri tem pa računamo, da bo lojalnost odločevalcev v domačem prostoru višja od odtujenosti večine slovenskih evroposlancev.

Izidor Krivec, predsednik
GIZ Mesne industrije Slovenije