Vdrli so v pokojninski sistem, pravi Rosvita Sevenšek ZDUS

Ljubljana, 13. 11. 2024 - Na ZDUS - Zvezi društev upokojencev Slovenije potekala novinarska konferenca, na kateri so izpostavili nekatere najbolj žgoče probleme, ki danes tarejo slovenske upokojence. Navzoče je uvodoma pozdravila predsednica ZDUS Zdenka Jan , ki je v dejala, da se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro, torej ne živijo kot bi si zaslužili, čeprav so soustvarjali socialno pravične temelje za današnje življenje.

Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, čeprav so vse stranke pred volitvami (kako znano je vse to, ali ne) obljubljale blagostanje upokojencem. Dolgotrajna oskrba pri tem ni izjema. Strategija dolgožive družbe, sprejeta pred sedmimi leti, v posameznih poglavjih govori o "raju na zemlji", zatika pa se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo, ki je samo v tem letu poslala na ministrstva pet pozivov k izboljšanju razmer je dejala, da je poseganje v neto izplačane pokojnine za zavarovanje ustavno sporno, saj zaposlenim to dajatev odvaja delodajalec od bruto nakazil in v tem primeru ZPIZ nima pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzel iz neto izplačanih pokojnin, kar po njenih besedah pomeni VDOR V POKOJNINSKI SISTEM in ne izključuje ustavne presoje takega dejanja.

V ZDUS že deset let pozivjo k izplačevanju letnega dodatka v dveh razredih, vse vlade pa lastne zakone kršijo, in ga izplačujejo v petih. Dovolj je "šparanja na naš račun", je dejal podpredsednik ZDUS Stanko Kranvogel in predstavil rešitev glede letos neizplačane Božičnice. ZDUS za leto 2025 zahteva popravke lestvice letnega dodatka, kar bi bilo za državo malo dražje, pa vendar: 1. razred 600.- namesto 465.- €, 2. razred 500.- namesto 325.- €, 3. razred 400.- namesto 265.- €, 4. razred 300.- namesto 215.- €, 5. razred 200.- namesto 155.- €.

Pokojninska reforma že lep čas dviguje prah po naših društvih, zato se je na ZDUS pred dvema mesecema zglasil državni sekretar Igor Feketija, ki je predstavil izhodišča reforme pred Komisijo za pokojninske in invalidske zadeve. Gre za največji "nateg" obstoječih in bodočih upokojencev. Primerjalni izračun pokaže, da bi se, ob upoštevanju novo predlagane formule, v zadnjih 6. letih (obdobje 2019 do 2024) pokojnine uskladile kar za 4,04% nižje, kot se usklajujejo po sedaj veljavni formuli (kljub temu, da smo v letu 2022 dejansko imeli presežno inflacijo). To sem dejal takrat in pravim tudi danes, je bil kratek član omenjene komisije, mag. Ivan Robnik.

V nadaljevanju je tekla beseda še o prevozni in mobilni revščini, ter delu upokojencev po upokojitvi. Črt Kanoni je spomnil, da je lani precej prahu dvignila namera o ukinitvi pravic brezplačnih prevozov za upokojence v JPP, vendar želja po tem še kar tli, v žerjavico pa družno pihajo prevozniki, češ, da upokojenci povzročamo gnečo na avtobusih. Za trenutek se je dotaknil še mobilne in prevozne revščine, ter dodal, da so urbana središča pri tej problematiki skoraj izvzeta, podeželje pa, zaradi zapiranja poštnih uradov, zdravstvenih ambulant, trgovin, bančnih izpostav in drugih storitvenih dejavnosti, postaja vse manj prijazno do starejših. To še najbolj čutijo v nekaterih predelih Pomurja, Kozjanskega, in Severno primorske regije.

In glede zaposlovanja upokojencev... Zakonodajalec upokojencu dopušča občasna ali honorarna dela ( kot so svetovanje, mentorstvo ali druge storitve, prodajo lastnih izdelkov, vlaganje v delnice, obveznice ali nepremičnine in oddajanje prostorov ( kar je višek cinizma,) kot da se slovenski upokojenci kopajo v denarju. ZDUS predlaga spremembo predpisa v zvezi z delom po upokojitvi, in sicer, da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.

Za zaključek pa je pod novinarsko konferenco potegnila črto predsednica Zdenka Jan in dodala, da ima v tradicionalnih družbah starost status, ki mu pripisujejo modrost in izkušenost, v modernih pa slavijo mladost, prestiž in status in je položaj starejših bistveno slabši. Stojim za temi besedami, a dodajam, da se zavedamo, da prihodnost sloni na mladih in da nujno potrebujemo njihovo razumevanje in podporo, a bodo v primeru, da bodo zanemarili potrebe starejših, imele težave tudi mlajše generacije. Gre za obliko socialnega nasilja in ena od teh pojavnih oblik je tudi ta, da nam država s svojimi institucijami ne prisluhne oziroma nam prisluhne le poredko.

Novinarsko konferenco smo po sklenitvi dogovora o naslavljanju pobud odločevalcem med ZDUS in SUS pripravili prvikrat družno, in sicer se jo je v imenu Sindikata upokojencev Slovenije udeležil Aleš Golja, ki je dejal, da so naše pobude in zahteve enake njihovim.

Foto in video: Janez Platiše