Spolni stereotipi - vzrok za neenakost žensk in moških v naši družbi

V okviru projekta je nastala informativna publikacija Ženske in pokojnina, v kateri so zbrane uporabne informacije tako za tiste, ki so tik pred upokojitvijo, kot tiste, ki so še daleč od nje. Pri sprejemanju številnih življenjskih in kariernih odločitev pogosto ne pomislimo o vplivu teh odločitev na našo upokojitev ali višino pokojnine. Všečne odločitve v dani situaciji imajo lahko dolgoročno tudi negativen vpliv, ki pa je praviloma bolj negativen za ženske kot za moške.

Eden ključnih vzrokov za številne izraze neenakosti žensk in moških v naši družbi so spolni stereotipi. Delitev dela in vlog je še vedno spolno zaznamovana. Ženske opravijo več neplačanega dela, kar vpliva na njihov položaj oziroma neenake možnosti na trgu dela in "kazen" za to so tudi povprečno nižje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi. Zaradi skrbstvenih obveznosti ženske tudi pogosteje delajo s krajšim delovnim časom ali začasno prekinejo zaposlitev - tudi to ima negativne posledice za možnost upokojitve in višino pokojnine. Kako se kažejo te posledice, ponazorimo z Majinim primerom. Maja se je prvič zaposlila pred petindvajsetimi leti, ko je bila stara 20 let. Štiri leta po zaposlitvi je rodila prvega otroka, nato čez dve leti drugega in čez tri leta še tretjega. Po končanem zadnjem materinskem in starševskem dopustu (prej porodniškem in dopustu za nego in varstvo otroka) se je odločila, da nekaj časa ostane doma. Ponovno se je zaposlila za polni delovni čas, ko je bil najmlajši otrok star 8 let. Koliko pokojninske dobe ima in kdaj se bo lahko upokojila, če bo v prihodnje neprekinjeno delala s polnim delovnim časom?

Maja je do odločitve, da po rojstvu tretjega otroka ostane doma, dopolnila 10 let pokojninske dobe. V tem obdobju je trikrat izrabila tudi materinski in starševski dopust, ki se ji je štel v pokojninsko dobo. Po rojstvu tretjega otroka in po izrabi materinskega in starševskega dopusta je na svojo željo odpovedala delovno razmerje in ostala doma 7 let. V tem obdobju ni bila pokojninsko zavarovana in ji pokojninska doba ni tekla. Nato se je pred osmimi leti ponovno zaposlila za polni delovni čas in do danes pridobila 8 let pokojninske dobe. Maja ima danes tako skupno 18 let pokojninske dobe in se bo lahko starostno upokojila pri 65 letih starosti, ko bo imela 38 let pokojninske dobe. Maja ne more uveljavljati znižanja starosti zaradi skrbi za otroke, saj bo 38 let pokojninske dobe brez dokupa, ki je pogoj za uveljavitev znižanja starosti, dopolnila pri starosti 65 let. Ob predpostavki, da je imela povprečno plačo, bo njena pokojnina znašala 760,64 EUR in vključuje odstotek povečanja zaradi skrbi za otroke. Če bi se Maja za čas, ko ni bila zaposlena (če bi ji finančne zmožnosti to dopuščale), prostovoljno vključila v obvezno pokojninsko zavarovanje, bi s tem pridobila 7 let pokojninske dobe. Ker bi pokojninsko dobo pridobila za obdobje do 31. 12. 2012, bi se ji štela kot pokojninska doba brez dokupa. Pogoja za dosego starostne pokojnine - 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa - bi izpolnila čez 15 let. Majina pokojnina bi bila v tem primeru nekoliko višja in bi znašala 792,53 EUR (vključuje odstotek povečanja zaradi skrbi za otroke). Upokojila bi se pet let prej, pri starosti 60 let.

Na našo upokojitev in višino pokojnine vplivajo možnosti in odločitve, ki jih sprejemamo skozi celotno življenje, zato je pomembno, da se zavedamo njihovega vpliva. Poskrbimo, da bodo naše karierne in življenjske odločitve, s katerimi lahko vplivamo na naše upokojitvene možnosti, premišljene in informirane.

Publikacijo Ženske in pokojnina lahko prelistate na:

https://pokojnina.enakostspolov.si/zenske-in-pokojnina-pokojninski-sistem-v-sloveniji/

Več o projektu si lahko preberete na:

www.mojedelo-mojapokojnina.si

#PomisliNaJutri

Projekt Moje delo.Moja pokojnina informira o pokojninskem sistemu in vrzeli med ženskami in moškimi. Projekt sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo (2014 - 2020).