Sodelovanje tehničnih fakultet in gospodarstva je nujno za dvig dodane vrednosti
Sodelovanje tehničnih fakultet in gospodarstva je nujno za dvig dodane vrednosti
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je na včerajšnjem Poslovnem forumu UL FE, na katerem so sodelovali predstavniki gospodarstva, države in fakultete, naslovila enega ključnih izzivov slovenskega gospodarstva - dvig dodane vrednosti. Digitalizacija namreč prodira v vse pore delovanja podjetij in je sestavni del modernizacije poslovnih procesov, zato je za dvig dodane vrednosti nujno pospešiti modernizacijo tehnološke opremljenosti, pri čemer je ključno sodelovanje tehničnih fakultet in raziskovalnih inštitutov z gospodarstvom.
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) je ena izmed članic Univerze, ki največ in najbolj uspešno sodeluje z gospodarstvom. Kot je v uvodu povedal dekan UL FE prof. dr. Gregor Dolinar, je primerov sodelovanja fakultete z gospodarstvom veliko - tako na pedagoškem področju (študentske prakse in projekti, sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva v študijskem procesu ...) kot na raziskovalno-razvojnem področju, kjer fakulteta pomaga podjetjem do višje dodane vrednosti. Fakulteta ima tako s slovenskimi in tujimi podjetji na raziskovalno-razvojnem področju sklenjenih več kot 100 različnih pogodb. "Znanje imamo na vseh ključnih področjih, ki jih je kot prioritetna določila EU (raziskave in inovacije za uresničitev zelenega dogovora, podnebne nevtralnosti in digitalnega prehoda, zdravje v povezavi z biomedicinsko tehniko). To znanje uspešno prenašamo na študente, ves čas pa iščemo načine, kako čim več tega znanja čim učinkoviteje prenesti tudi neposredno v gospodarstvo."
Svoje predloge in poglede na temo dviga dodane vrednosti slovenskega gospodarstva so v pogovoru, ki ga je vodil izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković, podali tudi predstavniki gospodarstva, države in fakultete. Tako direktor ARRS prof. dr. Robert Repnik kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup sta v uvodu poudarila pomen raziskav in razvoja za dvig dodane vrednosti. Gorjup meni, da lahko razvojni preboj dosežemo le v tesnem sodelovanju z akademsko sfero. Poudaril je, da imamo sicer številne primere odličnega sodelovanja, ni pa nekega sistemskega okvira, zato je pomembno, da se na tem področju aktivneje vključi država.
Da bi bilo potrebno sodelovanje fakultet z gospodarstvom vzpodbuditi na nivoju države, je mnenja tudi dr. Jure Knez, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki je povedal, da se v Dewesoftu zavedajo, da je sodelovanje s fakultetami pomembno za razvoj kadrov in da bi lahko država to sodelovanje vzpodbudila med drugim tudi preko uvedbe obvezne prakse mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Predlagal je še javno objavo podatkov o zaposljivosti diplomantov.
Državni sekretar Aleš Mihelič je poudaril, da ima prenos znanja ključno vlogo pri gospodarskem razvoju in da je tudi večje vlaganje v raziskave in razvoj najvišje med prioritetami vlade. Dr. Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je izpostavil, da so najuspešnejša svetovna inovacijska podjetja zelo okrepila sodelovanje s podpornim okoljem, institucijami znanja in drugimi podjetji in da bi morala tudi Slovenija ubrati to smer. Dodal je, da bi morali med drugim vlagati v digitalno infrastrukturo in razvoj znanj in spretnosti, ki šele prihajajo.
Generalni direktor GZS, Aleš Cantarutti, je izpostavil, da so slovenska podjetja še vedno preveč konservativna pri vlaganju v inovativnost, zato je cilj povečati inovativnost v podjetjih. Večja inovativnost namreč vodi v večjo dodano vrednost.
Dr. Dora Domanjko, inženirka leta 2018, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS merilna tehnika, je svojega delodajalca spoznala na vabljenem predavanju iz industrije na UL FE, zato se ji zdijo tovrstna sodelovanja fakultete z gospodarstvom zelo pomembna. Zelo pomemben pa se ji zdi tudi visok nivo pedagoškega procesa na Fakulteti za elektrotehniko, ki ustvarja vrhunske kadre, ki lahko hitro in s kritičnim razumevanjem usvojijo katerokoli novo področje pri svojem delu.
Tudi prof. dr. Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko UL je poudaril pomen ustreznih študijskih programov, ki morajo biti praktično naravnani in ki odsevajo interes naprednih inovativnih podjetij ter ustvarjajo vrhunske kadre, usposobljene za reševanje kompleksnih izzivov. Študijske programe in vsebine pa je treba sproti posodabljati tudi po posvetovanju z gospodarstvom. Prof. Topič je še posebej poudaril, da je treba povečati vlaganja v modernizacijo tehnološke opreme ter v znanje in kadre. "Tukaj gre za resne strateške naložbe in za milijonska vlaganja, če želimo ujeti vlak tehnološkega razvoja." Poudaril je še, da so vlaganja v tehnološki razvoj tista z največjim multiplikativnim faktorjem.