Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021)

Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala "liričnega in potopisnega občutja" Lirikonfest Velenje - književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji - razglaša četverico letošnjih lavreatov.

Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021

Miklavž Komelj, Aleš Šteger,

Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos

20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021)

Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo

13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v "Gaju poezije Velenje"

Akademija Poetična Slovenija 2021 - slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj -

Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021

Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič)

Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj.

* * *

Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri. Tovrstno kompleksno razmerje do sveta, sebstva, in do drugega prehaja iz konfiguracije že skorajda svetega besedila v labirint lastne subjektivnosti. Ta poezija je utelešenje neznanega in predrefleksivnega; je persona, svet maske, ki se odstira tako, da pod njo najdemo tvorjenje vzporednega sveta, ki je prav zato morda še bolj resničen kot realnost sama.

Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da "nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja" - in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njej ne bi bilo tovrstne poezije. Tu se na novo kažejo imena, ki so bila vrezana v pozabo, tu je stavba, ki nudi streho nad glavo. V teh pesmih lahko prepoznavamo negibnost gibanja, glasove, ki utihnejo na natančno tistih mestih, kjer poezija potrebuje tišino in se oglašajo tam, kjer je treba nekaj povedati z asketsko verzno mislijo. Vse stilno dovršeno in v sodobni pesniški besedi. Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.

Pesniku Miklavžu Komelju podeljujemo vseslovensko književno nagrado "velenjica - čaša nesmrtnosti 2021" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., v zadnjih desetih letih (2012-2021) izkazan s šestimi pesniškimi zbirkami: Noč je abstraktnejša kot n (2014), Minima impossibilia (2016), Liebestod (2017), [zbirka] 11 (2018), Stigmatizacija (2019), Goreča knjiga (2021) ter v tem obdobju tudi s samostojnimi knjižnimi prevodi njegove poezije (v angleščino, španščino idr.).

(iz utemeljitve)

(Strokovno-umetniški sosvet za izbor lavreatov Lirikonfesta 2021,

zanj dr. Zoran Pevec (festivalni selektor) in Ivo Stropnik (vodja festivala))

Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih avtorsko izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih treh letih z najmanj eno predstavitvijo v festivalni antologiji Lirikon21 oz. z branjem na Lirikonfestu. Sosvet za nagrado vrednoti pri izboru nagrajenca tudi avtorjevo celovito osebnostno držo.

Nagrado so doslej prejeli: Andrej Medved (2006, p. n.), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008), Vinko Möderndorfer (2009), Boris A. Novak (2010), Milan Jesih (2011), Peter Kolšek (2012), Zoran Pevec (2013), Esad Babačić (2014), Maja Vidmar (2015), Peter Semolič (2016), Tone Škrjanec (2017), Iztok Osojnik (2018), Uroš Zupan (2019) in Lidija Dimkovska (2020).

Nagrada je istemu pesniku/pesnici praviloma podeljena samo enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunski pesniški opus v novih desetletjih).

Nagrada je izkazana z umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) in festivalno listino; med letoma 2013 in 2018 je bila pospremljena z nagradno knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa za odrasle v 21. st.; od leta 2019 je nagrada ponovno denarna (3.000 eur); od leta 2021 je/bo nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

* * *

Nagrajenčeva beseda

Sveto naj bo moja beseda

"Un was ich sah, das Heilige sei mein Wort." "In kar sem videl, sveto naj bo moja beseda," pravi Hölderlin v pesmi Wie wenn am Feiertage (Kot če na praznik). V tej pesmi se prebuja Narava, ki je starejša od časov in ki je nad bogovi Vzhoda in Zahoda, v to pesem prihaja ogenj. Kakšna vročina je v tej pesmi, če so v njej bliski "hladeči bliski"! Pesnik se zaveda, da lahko to, kar vidi, vzdrži samo tako, da je njegova beseda sveto.

Danes je videti, da se pesnikom in pesnicam pogosto zdi nasprotno: da bodo to, kar vidijo okrog sebe in v sebi, lahko bolj vključujoče, bolj v polnosti posredovali, če bo njihova govorica profanost, ker naj bi bila profanost bolj odprta do "tostranske" eksistence.

Ob tem pa se spomnim na Danteja, čigar sedemstoto obletnico smrti obhajamo letos, in na to, kako mu je ravno v svetem utemeljena hierarhična vertikalna vizija "onstranstva", ki sega od dna pekla do vizije Boga onkraj vseh nebesnih sfer, omogočila skrajno pozornost do vseh bitij, stvari in dogodkov, ki jih je srečeval v življenju; vse je vključeno, vse ima svoje mesto, vse je absolutno pomembno. V nekem trenutku na primer spregovori o florentinskem baptisteriju, tistem baptisteriju, katerega strop krasijo veličastni mozaiki, ki med drugim prikazujejo nebeško hierarhijo, o kateri govori Dionizij Areopagit; Dante ob omembi nekih kamnov pripomni, kako si je nekoč nakopal probleme, ker je v tem baptisteriju ponesreči razbil krstni kamen, ko je hotel rešiti nekoga, ki se je utapljal. V kontekstu pesnitve, ki vse postavlja v odnos do Absolutnega, pove na videz povsem akcidentalno anekdoto iz svojega zemeljskega življenja - in ni naključje, da se to zgodi prav pod podobami nebeške hierarhije. Stroga hierarhična vizija v zavesti o svetem (hierarhija pomeni oblast hierarha, tistega, ki vodi svete obrede) daje smisel nečemu, kar bi se brez nje lahko zdelo zgolj zdrs v privatnost; ozavešča namreč, da ni nobena akcidentalnost resnično naključna, saj je vse udeleženo v odnosu do Absolutnega. In tako v njegovi pesnitvi ne dobijo pozornosti in svojega mesta samo mravlje, ki pozdravljajo druga drugo, ali ptica, ki ponoči v svojem gnezdu komaj čaka jutra, da bo spet zrla obraze svojih ljubih mladičkov, ampak tudi take neprijetne podobe, ki so videti najdlje od vzvišenosti, kot so z drekom pomazani nohti ... Vse dobi svoj pomen, vse postane vredno, da je imenovano, v pesnitvi, ki vidi vse bivajoče v redu božanske hierarhije.

Miklavž Komelj (iz festivalne refleksije o (ne)posvečenosti in (ne)svetosti poezije v 21. st. - njenih novih poteh, razhajanjih in medkulturnih razpetostih)

* * *

Aleš Šteger (foto Maja Petrović Šteger)

Osemnajstič podeljen častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - "mednarodno Pretnarjevo nagrado" bo letos prejel mednarodni posrednik poezije Aleš Šteger.

* * *

Aleš Šteger (1973, Ptuj, živi v Ljubljani) je slovenski pisatelj, esejist, kritik, prevajalec (iz nemškega in španskega jezika), književni urednik, popotnik, predvsem pa uveljavljeni pesnik mednarodnih razsežnosti. Njegova poezija je prevedena v številne tuje jezike. Je (so)ustanovitelj in večletni umetniški vodja Dnevov poezije in vina na Ptuju (prej v Medani), pomembnega mednarodnega pesniškega festivala, osrednjega v slovenskem prostoru, na katerem že vrsto let povezuje/združuje pesnike in umetnike z vsega sveta. Vpet je tudi v mednarodni literarni festival Fabula, mednarodno pesniško platformo Versopolis idr.

Ne nazadnje že vrsto let enkrat letno na izbranem kraju po svetu izvede pisateljski performans "Na kraju zapisano", kjer poskuša v enem dnevu "brez pripomočkov zapisati tiso, kar ga navdihne na nevralgični točki določenega mesta". S temi zapisi nastaja serija edinstvenih kratkih pesniških potopisov, ki potopisni žanr dvigajo na estetsko višjo raven. Za enega izmed njih (Solovki, Rusija, 2017) je bil na Lirikonfestu 2018 nagrajen s "krilato želvo" za najboljši slovenski potopis leta.

Šteger ni le eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov 21. st., ampak tudi človek številnih mednarodnih književnih stikov, povezovanj in posredovanj. Mdr. je nosilec častnega naziva Chevalier dans le ordre des Arts et des Lettres ("vitez reda umetnosti in leposlovja"), ki ga podeljuje Republika Francija, in redni član berlinske Akademije umetnosti.

Častni naslov "ambasador poezije,* slovenske književnosti in jezika" podeljujemo Alešu Štegru za njegovo večletno mednarodno povezovanje slovenske, evropske in svetovne poezije 21. st., njenih ustvarjalcev, prevajalcev in interpretov s slovenskim prostorom (jezikom in kulturo) ter iz slovenskega prostora po svetu (kar je bilo mdr. tudi poslanstvo T. Pretnarja, po katerem se imenuje nagrada oz. častni naslov).

"Ambasadorstvo poezije", ki ga letos (na jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, pretežno pesniškem festivalu) s Pretnarjevo nagrado prvič še dodatno podarjamo", je pri Alešu Štegru mdr. pomembno tudi zaradi samodoživljanja jaza, torej slovenskega pesništva skozi druge ter vključevanja tujih avtopoetik v slovenski prostor, ob tem pa vzpostavljanje razmerij do različnih identitetnih in časovno-spominskih vprašanj, mobilnosti ter globalnosti kot odziv na družbene, politične, civilizacijske anomalije, a tudi povezovalnosti znotraj našega časa in prostora. -

(iz utemeljitve)

(Strokovno-umetniški sosvet za izbor lavreatov Lirikonfesta 2021,

zanj Ivo Stropnik (vodja festivala) in dr. Zoran Pevec (festivalni selektor))

Častni naslov "ambasador poezije*, slovenske književnosti in jezika" - MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA, ki jo od leta 2004 na Akademiji Poetična Slovenija podeljujeta književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije,* slovenske književnosti in jezika po svetu tistim zaslužnim kulturnim posrednikom (enakovredno tujim in slovenskim državljanom), ki si po svetu v duhu Toneta Pretnarja (1945-1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s poezijo,* slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki; ki izven R. Slovenije, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem novejše slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi idr.). Z nagrado oz. častnim naslovom mdr. izkazujemo priznanje zaslužnim informatorjem in posrednikom aktualnih vprašanj slovenistike doma in po svetu, pomembnemu delu zaslužnejših slovenskih lektorjev in učiteljev slovenščine po svetu ter - v temeljnem poslanstvu Lirikonfesta* - tistim, ki mednarodno širijo vednost o slovenski, evropski in svetovni poeziji 21. st, njenih ustvarjalcih, prevajalcih, strokovnih interpretih ipd.

* S podelitvijo častnega naslova na jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, pretežno pesniškem festivalu, z letom 2021 prvič poudarjamo "ambasadorstvo poezije" po svetu, tj. mednarodno povezovanje njenih ustvarjalcev s slovenskim prostorom (jezikom in kulturo) ter iz slovenskega prostora po svetu; kar je bilo mdr. tudi poslanstvo T. Pretnarja, po katerem se imenuje nagrada oz. častni naslov.

Nagrado oz. častni naslov so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart† (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija), 2007 - Bożena Tokarz in Emil Tokarz (Poljska), 2008 - Kari Klemelä (Finska), 2009 - Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija), 2010 - Nadežda Starikova (Rusija), 2011 - Peter Scherber (Nemčija/Avstrija), 2012 - Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gallos (Madžarska), 2013 - Nikollë Berishaj (Albanija), 2014 - Zdravko Kecman† (BiH/R. Srbska), 2015 - Karol Chmel (Slovaška), 2016 - Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017 - Joanna Pomorska (Poljska), 2018 - Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 - Metka Lokar (Slovenija/Kitajska), 2020 - Miran Hladnik (Slovenija).

Nagrada je častna, izkazana s podelitvijo častnega naslova, festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "Ambasador" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo nagrajenčeve refleksije ob podelitvi (1.000 eur); od leta 2021 je/bo nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. ter njenim mednarodnim posrednikom-povezovalcem-ambasadorjem. - Večletni glavni pokrovitelj podelitve častnega naslova/nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. S sprejemom Pretnarjevega nagrajenca se pridružuje Občina Tržič (domači kraj T. Pretnarja).

* * *

Ivo Svetina (foto Peter Uhan)

Petič podeljeno vseslovensko festivalno nagrado "krilata želva" za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu, prejme slovenski književnik Ivo Svetina za potopisni roman Malabar (založba Miš, 2020).

* * *

Nagrajenčeva beseda

Malabar. - Knjigo sem moral napisati. Se iztrgati iz krempljev demona brezkončne, smrtne ljubezni. Eros in tanatos združena, da se ju ni dalo ločiti. Pobegniti nekam daleč, na konec sveta. Je bilo to leta 1497, ko je Vasco da Gama iz Lizbone odplul proti zahodnim obalam Indije, ali leta 2018, ko sem na knjižnem sejmu v New Delhiju našel knjigo portugalskega potopisca Duartea Barbose, ki je z da Gamo plul proti obljubljenim deželam, za marsikoga podobam raja, v katerem se je smelo trgovati, ropati in ubijati? Ne vem, nisem se spraševal, le bežal sem od prepovedane ljubezni in od samega sebe. A ker človek ne zmore samote, ne zmore bivati brez bližine, toplote, ki jo oddaja tuje bitje, sem si za spremljevalko izbral trinogo psičko Lakšmi. Na več kot tri mesece trajajoči poti sem premislil svoje življenje, a ko sem se na koncu indijske celine, na rtu Komorin izkrcal, psička je tam povrgla tri mladičke, se je moje življenje končalo, pred menoj je bilo samo morje in brezmejno obzorje. Demonu ljubezni nisem mogel pobegniti, saj je bil v meni. Gledal sem ponosno pasjo mamo in njene tri mladičke, in vedel, da se nazaj nikdar ne vrnem. Potovanje je bilo končano, a poti pred menoj ni bilo več.

Ivo Svetina, junij 2021

Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski potopis (knjižno objavljen v preteklem letu). -

Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen. Z nagrado "krilata želva" želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev_ic potopisa (prednostno literarnega).

Nagrado so doslej prejeli: Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?, 2017), Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan, 2017) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 2018), Jakob J. Kenda (Apalaška pot, 2019) in Petra Vladimirov (Evforija, 2020).

Nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2019 je nagrada tudi denarna (1.500 eur); od leta 2021 je/bo izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

* * *

Dragica Fabjan Andritsakos (osebni fotoarhiv)

"Vetrovi pihajo tako, kot jih je slišal Homer, četudi morda ni nikdar obstajal."

(Pessoa)

Že petnajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje - plaketo "Lirikonov zlat" za najtehtnejše festivalne prevode novejše poezije za odrasle prejme letos slovenska prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov - Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa.

* * *

Dragica Fabjan Andritsakos (roj. 1966 v Mariboru) je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in na Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in pridobila doktorat znanosti. Izpopolnjevala se je na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Kot profesorica klasičnih jezikov in prevajalka iz sodobne grščine, stare grščine in latinščine živi in dela v Ljubljani in Atenah. Njen pomembnejši zadnji knjižni prevod: Konstantin Kavafis, Zbrane pesmi (Logos, 2020).

Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle v slovenščino ali iz slovenščine v druge evropske jezike (oboje z izbranimi objavami v festivalni antologiji Rp. Lirikon21).

Književni prevajalci so lahko v letu 2021 prednostno sodelovali na festivalnem razpisu: a) s slovenskimi prevodi iz novejše srbske, poljske in grške poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/-ic, ki ustvarjajo v 21. st. v razpisanih jezikih in imajo knjižno objavljeni najmanj dve pesniški zbirki; b) s prevodi v nemški jezik iz novejše slovenske poezije za odrasle dveh dosedanjih dobitnikov vseslovenske literarne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2020) za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st.

Strokovna žirija 20. Lirikonfesta je za festivalno prevajalsko priznanje v letu 2021 izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi dveh avtorjev_ic (2 x po 100 verzov) v prevodu enega prevajalca_ke.

Festivalno prevajalsko priznanje/plaketo "Lirikonov zlát" so doslej prejeli: 2007 - Andrej Medved (SI), 2008 - Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 - Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 - Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 - Tanja Petrič (SI), 2012 - Andrej Pleterski (SI), 2013 - Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 - Namita Subiotto (SI), 2015 - Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 - Mateja Komel Snoj (SI), 2017 - Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 - Maruša Mugerli Lavrenčič (SI), 2019 - Barbara Pregelj (SI) in 2020 - Gabriella Gaál (SI).

Priznanje je izkazano s častno festivalno listino in umetniško bronasto plaketo (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo oz. predstavitvijo prevodov v festivalni antologiji Lirikon21 oz. na festivalnem branju. - Večletni glavni pokrovitelj priznanja je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

* * *

O Lirikonfestovih nagrajencih med vsakoletnimi razpisno prejetimi pobudami in izkazanimi leposlovnimi besedili tajno odloča devetčlanski strokovno-umetniški sosvet, ki sta mu letos predsedovala zunanji festivalni selektor dr. Zoran Pevec ter programsko-organizacijski vodja festivala Ivo Stropnik.

Festivalne nagrade in priznanja bodo podeljene na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija v programu jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje, ki ga Velenjska knjižna fundacija s tradicionalnega junijskega termina letos izjemoma prestavlja v sredino septembra - v praznični mesec Mestne občine Velenje, ki je poleg Javne agencije za knjigo RS večletni glavni financer festivala.

* * *

Ob letošnjem jubilejnem 20. Lirikonfestu bosta Velenjska knjižna fundacija in Mestna občina Velenje izkazali trajnejši poklon dosedanjim in prihodnjim lavreatom (zlasti dobitnikom nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti") oz. novejši vrhunski slovenski poeziji z "Gajem poezije Velenje", tj. s simbolično zasaditvijo 21 visoko rastočih listnatih dreves, posvečenih 21 izbranim poetikam 21. stoletja.

* * *

Na letošnji Lirikonfest Velenje (13. do 16. septembra 2021) bo tradicionalno vabljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. Festivalna branja, predstavitvene pogovore in debatne refleksije letošnjega književnega omizja na temo (Ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. st. - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti bo pospremila in dokumentirala jubilejna izdaja 17. letnika festivalne antologije Lirikon21.

* * *

Več in podrobneje o jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, letošnjih lavreatih idr. festivalno izbranih gostih ter festivalnem programu bo čez poletje (v juliju, avgustu in septembru) objavljeno na ​Facebook Lirikonfest in www.lirikonfest-velenje.si. - Pozdrav, UVKF-Lirikonfest Velenje

Večletna glavna pokrovitelja festivala: Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo R. Slovenije

Velenjska knjižna fundacija, Stari trg 26, Velenje / T 03 5870 920 / lirikonfest@gmail.com / www.lirikonfest-velenje.si