Začenja se jubilejni 20. Lirikonfest Velenje (2021)
Začenja se 20. Lirikonfest Velenje - jubilejno tridnevno književno srečanje z mednarodnimi gosti ter podelitvijo uglednih festivalnih književnih nagrad in priznanj. Lavreati Lirikonfesta 2021 (Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, in Dragica Fabjan Andritsakos) so znani že od junija. Letošnje festivalne refleksije odstirajo temo "(ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. st. - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti". Ob dvojnem jubileju - 20-letnici delovanja Ustanove Velenjska knjižna fundacija in 20. Lirikonfestu - bo z zasaditvijo in posvetitvijo "Gaja poezije Velenje" izkazan trajnejši poklon novejši vrhunski slovenski poeziji ter dosedanjim in prihodnjim lavreatom (zlasti dobitnikom nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" 2006-2021 za vrhunske desetletne pesniške opuse v 21. st.). Na letošnji Lirikonfest Velenje (13. do 15. septembra) je tradicionalno vabljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov.
Velenjska knjižna fundacija
Lirikonfest Velenje 2021 -
jubilejno 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti
Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo
Velenje v čašah poezije / 13. do 15. septembra 2021
Vabimo Vas na osrednje prireditve jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje - književnega srečanja z 21 festivalno izbranimi slovenskimi in tujimi književnimi ustvarjalci, prevajalci in mednarodnimi posredniki, ki nam bodo z refleksijami in pesniškimi branji ob izbrani glasbi podarili tri večere liričnega občutja - žlahtne najnovejše slovenske in prevedene poezije v prepletu glasbe.
Na Lirikonfestovi akademiji Poetična Slovenija 2021 bodo podeljene festivalne književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti 2021", "mednarodna Pretnarjeva nagrada 2021" (častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika"), potopisna "krilata želva 2021" ter prevajalska plaketa "Lirikonov zlat 2021".
V poklon poeziji 21. st., letošnjim Lirikonfestovim lavreatom ter vsem dosedanjim dobitnikom književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2020) bomo "posvetili" Gaj poezije Velenje (21 dreves in 21 poetik za 21. stoletje).
Naj Vas na izbrana prizorišča jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje prisrčno privabijo festivalno izbrana/gostujoča književna imena,* festivalne refleksije o (ne)posvečenosti in (ne)svetosti poezije v 21. st. - njenih novih poteh, razhajanjih in medkulturnih razpetostih ... ter izbrana glasba - seveda prav tako poezija!
VELENJSKA KNJIŽNA FUNDACIJA / LIRIKONFEST VELENJE
Ivo Stropnik, glavni in odgovorni urednik, vodja festivala
Večletna glavna pokrovitelja Lirikonfesta:
Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo R. Slovenije
* * *
Prvi Lirikonfestov jubilejni večer (ponedeljek, 13. septembra, ob 19.00 do 23:00 v Lirikonfestovem "rezervatu za poezijo" na terasi Hotela Razgoršek v Starem Velenju) / festivalne refleksije in pesniška branja gostujočih tujih in slovenskih avtorjev / spremljevalna grška glasba (ob pesniškem branju dveh gostujočih grških pesnikov): Boris Šinigoj (lutnja, lira, buzuki) / celovečerni koncert (v programu pesniških branj): Počeni škafi (ulična swing skupina)
Počeni škafi so nezakonski otrok neworleanškega swinga in francoskega šansona, ki je brez starševskega nadzora odraščal na ljubljanskih ulicah. Iz svojih ljubezni, izkušenj in odnosov ustvarjajo pesmi, ki se jih je nabralo za dva velika in en mali album: Stroj za sušenje solz, Dunaj in Ulca Notr. So bend, ki se rad prilagaja, posluša, spreminja in kdaj pa kdaj komu zleze pod kožo. Zasedba za Lirikonfest: Urška Škafar (vokal), Jakob Grčman (kitara), Nejc Klun (kontrabas), Matevž Zlatnar (trobenta), Andraž Gnidovec (pozavna), Jernej Juren (ribežen).
* * *
Drugi Lirikonfestov jubilejni večer (torek, 14. septembra, ob 19:00 do 21:00 v Vili Bianca) bodo na osrednjem festivalnem dogodku - akademiji Poetična Slovenija 2021 slavnostno podeljene Lirikonfestove književne nagrade: "velenjica - čaša nesmrtnosti 2021" Miklavžu Komelju za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st., "mednarodna Pretnarjeva nagrada 2021" - častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" Alešu Štegru, "krilata želva 2021" Ivu Svetini za najboljši slovenski potopis (Malabar), knjižno objavljen v preteklem letu, ter plaketa "Lirikonov zlat 2021" Dragici Fabjan Andritsakos za najtehtnejše/vrhunske festivalne prevode novejše poezije (iz grščine v slovenščino). / Festivalni nagradi, častni naslov in plaketo bodo podelili: župan MO Velenje Peter Dermol in književnika dr. Zoran Pevec (podpredsednik Društva slovenskih pisateljev in festivalni soselektor Lirikonfesta 2021) ter Ivo Stropnik (vodja Lirikonfesta). / Poetično-glasbeni performans: Aleš Šteger (Pričevanje; pesniški glas) in Jure Tori (harmonika); koncert (v programu akademije in po njej): Počeni škafi (ulični swing)
* * *
V poklon poeziji 21. st., letošnjim Lirikonfestovim lavreatom ter vsem dosedanjim dobitnikom književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2020) bomo 14. septembra ob 12.00 ob velenjskem Škalskem jezeru (pri Sadnem gozdu) slovesno "posvetili" Gaj poezije Velenje (21 dreves in 21 poetik za 21. stoletje). / Umetniški program: posvetitvene pesmi - pesniška branja lavreatov; glasbeni poklon Gaju poezije: Jure Pukl (saksofon); poetično-glasbeni performans: Aleš Šteger (Pričevanje; pesniški glas) in Jure Tori (harmonika); lirični kamišibaj: pesem Drevo Iva Stropnika ob kamišibaj ilustracijah Katarine Aman pripoveduje Boštjan Oder).
* * *
Tretji Lirikonfestov jubilejni večer (sreda, 15. septembra, ob 19:00 do 22. ure) na starotrški ploščadi "Pri mladem lipovcu" (na prenovljenem Starem trgu v Starem Velenju) / festivalne refleksije in pesniška branja gostujočih slovenskih in tujih avtorjev / glasba/celovečerni koncert (v programu pesniških branj): Moira, Pisma v šatulji, uglasbena poezija s panonske ravnince
* * *
V sredo, 15. septembra, med 10:00 in 12:00, bodo festivalni gostje v parku ob Paki pri Gimnaziji Velenje za velenjske srednješolce izvedli matinejsko pesniško branje "(Na) sladoled s pesniki".
* * *
IMENA JUBILEJNEGA 20. LIRIKONFESTA VELENJE (2021)
avtorji festivalno izbranih 21 slovenskih pesniških zbirk, tuji književni gostje, Lirikonfestovi lavreati 2021 in lavreati iz preteklih let (k Lirikonfestovi besedi z izbranimi pesniškimi zbirkami iz zadnjih treh/petih let in v Gaj poezije Velenje (k posvetitvi svojega drevesa) so v jubilejnem letu Lirikonfesta 2021 vabljeni dobitniki festivalne nagrade velenjica - čaša nesmrtnosti med letoma 2006 in 2020 za vrhunske desetletne pesniške opuse za odrasle v 21. st.)
Lirikonfestovih enaindvajset za enaindvajseto stoletje
- 21 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev, mednarodnih posrednikov ...
- 21 festivalno izbranih slovenskih pesniških zbirk (iz zadnjih treh/petih let)
Lavreati 20. Lirikonfesta Velenje (s festivalno izbranimi pesniškimi zbirkami): Miklavž Komelj (velenjica - čaša nesmrtnosti 2021); festivalno izbrana pesniška zbirka: Goreča knjiga (2021) / Aleš Šteger (častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - mednarodna Pretnarjeva nagrada 2021); festivalno izbrana pesniška zbirka: Pričevanje (2020) / Ivo Svetina (krilata želva 2021); festivalno izbrani potopisni roman Malabar (2020) / Dragica Fabjan Andritsakos (lirikonov zlat 2021); festivalno izbrani slovenski prevodi iz novejše grške poezije (Polenakis, Koutsoumbeli) -
Tuji pesniki/pesnice (s festivalno izbranimi slovenskimi prevodi): Stamatis Polenakis (Grčija); v slovenskih prevodih Dragice Fabjan Andritsakos / Hloi Koutsoumbeli (Grčija); v slovenskih prevodih Dragice Fabjan Andritsakos / Jakub Kornhauser (Poljska); v slovenskih prevodih Dušana M. Pirca / Danilo Lučić (Srbija); v slovenskih prevodih Kristine Prah -
Glasbeni gostje: Počeni škafi (ulični swing), Moira (uglasbena poezija s panonske ravnince), Jure Pukl (saksofon), Jure Tori (harmonika), Boris Šinigoj (lutnja, lira, buzuki) -
* * *
Refleksije in pesniška branja v živo na jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje (2021)
Miklavž Komelj
Aleš Šteger
Ivo Svetina
Dragica Fabjan Andritsakos
Stamatis Polenakis (Grčija)
Hloi Koutsoumbeli (Grčija)
Jakub Kornhauser (Poljska; prev. Dušan M. Pirc)
Danilo Lučić (Srbija; prev. Kristina Prah)
Andrej Medved
Zoran Pevec
Maja Vidmar
Tone Škrjanec
Iztok Osojnik
Lidija Dimkovska
Miriam Drev
Saša Pavček
Željko Perović
Dejan Koban
Kristina Kočan
Tonja Jelen
Ivo Stropnik (gostitelj)
(...)
* * *
20 let Lirikonfesta Velenje (2002-2021):
- dvajset festivalnih književnih srečanj z mednarodnimi gosti v Velenju (od 2002 do 2007 imenovanih Herbersteinsko srečanje književnikov, od 2008 preimenovanih v Lirikonfest Velenje), na katerih je bilo z izvirnimi in prevedenimi pesniškimi, proznimi in potopisnimi branji, debatnimi in esejističnimi omizji, refleksijami, revijalnimi objavami, rezidenčnimi bivanji idr.) predstavljenih preko tisoč slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev, urednikov, interpretov, mednarodnih književnih posrednikov idr.;
- (od leta 2004) - osemnajst podelitev "mednarodne Pretnarjeve nagrade" oz. častnega naslova "ambasador slovenske poezije/književnosti in jezika" po svetu (22 lavreatov; nagrada je častni naslov);
- (od leta 2006) - šestnajst podelitev vseslovenske književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo (16 lavreatov; od leta 2019 je nagrada ponovno denarna);
- (v 15 letih/od leta 2007) - petindvajset ustvarjalnih bivanj na "Lirikonfestovi mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju" idr. partnerskih rezidenčnih točkah v šaleško-savinjski regiji;
- (v 17 letih/od leta 2005) - sedemnajst letnikov mednarodne literarne revije/festivalne antologije Rp. Lirikon21* (slovenska in prevedena poezija 21. st., predstavitve festivalno izbranih slovenskih potopisov (nominiranih za festivalno nagrado "krilata želva" idr.), tematski eseji (nominirani za festivalno priznanje "Lirikonfestov zlat"), refleksije fest. debatnih književnih omizij idr. dokumentarne Lirikonfestove zadeve) - (od 2007 samostojno 15 letnikov v 21 zvezkih (9 enojnih, 9 dvojnih in 3 trojne številke);
- (od leta 2007) - petnajst podelitev mednarodnega festivalnega priznanja/plakete "Lirikonov zlat" za vrhunske revijalne/festivalne prevode poezije 21. st. (iz tujih jezikov v slovenščino in bienalno iz slovenščine v tuje jezike), objavljene v festivalnih antologijah Rp. Lirikon21) - (19 lavreatov);
- (od leta 2008) - pet podelitev bienalnega festivalnega priznanja/plakete "Lirikonfestov zlat" za najtehtnejši esej na evropsko aktualne teme Lirikonfestovih književnih omizij (4 lavreati_ke; v bienalnih letih 2010, 2014, 2018 in 2020 priznanje ni bilo podeljeno);
- (od leta 2013) - šest nagradnih knjižnih izdaj "50 izbranih pesmi" dobitnikov vseslovenske festivalne književne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (od leta 2019 je nagrada ponovno denarna);
- (od leta 2017) - pet podelitev vseslovenske književne nagrade "krilata želva" za najboljši slovenski literarni potopis, knjižno objavljen v preteklem letu (6 lavreatov; od leta 2019 je nagrada tudi denarna);
- Lirikonfest Velenje je bil med 2002 in 2020 z mednarodnimi festivalnimi sodelovanji in povezovanji, literarnimi gostovanji in branji Lirikonfestovih delegacij (festivalnih lavreatov idr. slovenskih ter tujih književnih ustvarjalcev) predstavljen v 19 evropskih državah (v nekaterih večkrat): Avstrija, Češka, Poljska, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Finska, Srbija, Rusija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Madžarska, Litva, Albanija, Črna gora, Slovaška, Italija, Hrvaška, R. Srbska ...).
Večletna glavna pokrovitelja Lirikonfesta Velenje sta Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
* * *
O lavreatih 20. Lirikonfesta Velenje (2021)
* * *
Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj.
Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri. Tovrstno kompleksno razmerje do sveta, sebstva, in do drugega prehaja iz konfiguracije že skorajda svetega besedila v labirint lastne subjektivnosti. Ta poezija je utelešenje neznanega in predrefleksivnega; je persona, svet maske, ki se odstira tako, da pod njo najdemo tvorjenje vzporednega sveta, ki je prav zato morda še bolj resničen kot realnost sama.
Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da "nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja" - in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njej ne bi bilo tovrstne poezije. Tu se na novo kažejo imena, ki so bila vrezana v pozabo, tu je stavba, ki nudi streho nad glavo. V teh pesmih lahko prepoznavamo negibnost gibanja, glasove, ki utihnejo na natančno tistih mestih, kjer poezija potrebuje tišino in se oglašajo tam, kjer je treba nekaj povedati z asketsko verzno mislijo. Vse stilno dovršeno in v sodobni pesniški besedi. Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.
Pesniku Miklavžu Komelju podeljujemo vseslovensko književno nagrado "velenjica - čaša nesmrtnosti 2021" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., v zadnjih desetih letih (2012-2021) izkazan s šestimi pesniškimi zbirkami: Noč je abstraktnejša kot n (2014), Minima impossibilia (2016), Liebestod (2017), [zbirka] 11 (2018), Stigmatizacija (2019), Goreča knjiga (2021) ter v tem obdobju tudi s samostojnimi knjižnimi prevodi njegove poezije (v angleščino, španščino idr.).
(iz utemeljitve)
(Strokovno-umetniški sosvet za izbor lavreatov Lirikonfesta 2021,
zanj dr. Zoran Pevec (festivalni selektor) in Ivo Stropnik (vodja festivala))
* * *
Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih avtorsko izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih treh letih z najmanj eno predstavitvijo v festivalni antologiji Lirikon21 oz. z branjem na Lirikonfestu. Sosvet za nagrado vrednoti pri izboru nagrajenca tudi avtorjevo celovito osebnostno držo.
Nagrado so doslej prejeli: Andrej Medved (2006, p. n.), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008), Vinko Möderndorfer (2009), Boris A. Novak (2010), Milan Jesih (2011), Peter Kolšek (2012), Zoran Pevec (2013), Esad Babačić (2014), Maja Vidmar (2015), Peter Semolič (2016), Tone Škrjanec (2017), Iztok Osojnik (2018), Uroš Zupan (2019) in Lidija Dimkovska (2020).
Nagrada je istemu pesniku/pesnici praviloma podeljena samo enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunski pesniški opus v novih desetletjih).
Nagrada je izkazana z umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) in festivalno listino; med letoma 2013 in 2018 je bila pospremljena z nagradno knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa za odrasle v 21. st.; od leta 2019 je nagrada ponovno denarna (3.000 eur); od leta 2021 je/bo nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
Nagrajenčeva beseda
Sveto naj bo moja beseda
"Un was ich sah, das Heilige sei mein Wort." "In kar sem videl, sveto naj bo moja beseda," pravi Hölderlin v pesmi Wie wenn am Feiertage (Kot če na praznik). V tej pesmi se prebuja Narava, ki je starejša od časov in ki je nad bogovi Vzhoda in Zahoda, v to pesem prihaja ogenj. Kakšna vročina je v tej pesmi, če so v njej bliski "hladeči bliski"! Pesnik se zaveda, da lahko to, kar vidi, vzdrži samo tako, da je njegova beseda sveto.
Danes je videti, da se pesnikom in pesnicam pogosto zdi nasprotno: da bodo to, kar vidijo okrog sebe in v sebi, lahko bolj vključujoče, bolj v polnosti posredovali, če bo njihova govorica profanost, ker naj bi bila profanost bolj odprta do "tostranske" eksistence.
Ob tem pa se spomnim na Danteja, čigar sedemstoto obletnico smrti obhajamo letos, in na to, kako mu je ravno v svetem utemeljena hierarhična vertikalna vizija "onstranstva", ki sega od dna pekla do vizije Boga onkraj vseh nebesnih sfer, omogočila skrajno pozornost do vseh bitij, stvari in dogodkov, ki jih je srečeval v življenju; vse je vključeno, vse ima svoje mesto, vse je absolutno pomembno. V nekem trenutku na primer spregovori o florentinskem baptisteriju, tistem baptisteriju, katerega strop krasijo veličastni mozaiki, ki med drugim prikazujejo nebeško hierarhijo, o kateri govori Dionizij Areopagit; Dante ob omembi nekih kamnov pripomni, kako si je nekoč nakopal probleme, ker je v tem baptisteriju ponesreči razbil krstni kamen, ko je hotel rešiti nekoga, ki se je utapljal. V kontekstu pesnitve, ki vse postavlja v odnos do Absolutnega, pove na videz povsem akcidentalno anekdoto iz svojega zemeljskega življenja - in ni naključje, da se to zgodi prav pod podobami nebeške hierarhije. Stroga hierarhična vizija v zavesti o svetem (hierarhija pomeni oblast hierarha, tistega, ki vodi svete obrede) daje smisel nečemu, kar bi se brez nje lahko zdelo zgolj zdrs v privatnost; ozavešča namreč, da ni nobena akcidentalnost resnično naključna, saj je vse udeleženo v odnosu do Absolutnega. In tako v njegovi pesnitvi ne dobijo pozornosti in svojega mesta samo mravlje, ki pozdravljajo druga drugo, ali ptica, ki ponoči v svojem gnezdu komaj čaka jutra, da bo spet zrla obraze svojih ljubih mladičkov, ampak tudi take neprijetne podobe, ki so videti najdlje od vzvišenosti, kot so z drekom pomazani nohti ... Vse dobi svoj pomen, vse postane vredno, da je imenovano, v pesnitvi, ki vidi vse bivajoče v redu božanske hierarhije.
Miklavž Komelj (iz festivalne refleksije o (ne)posvečenosti in (ne)svetosti poezije v 21. st. - njenih novih poteh, razhajanjih in medkulturnih razpetostih)
* * *
* * *
Osemnajstič podeljen častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - "mednarodno Pretnarjevo nagrado" bo letos prejel mednarodni posrednik poezije Aleš Šteger.
* * *
Aleš Šteger (1973, Ptuj, živi v Ljubljani) je slovenski pisatelj, esejist, kritik, prevajalec (iz nemškega in španskega jezika), književni urednik, popotnik, predvsem pa uveljavljeni pesnik mednarodnih razsežnosti. Njegova poezija je prevedena v številne tuje jezike. Je (so)ustanovitelj in večletni umetniški vodja Dnevov poezije in vina na Ptuju (prej v Medani), pomembnega mednarodnega pesniškega festivala, osrednjega v slovenskem prostoru, na katerem že vrsto let povezuje/združuje pesnike in umetnike z vsega sveta. Vpet je tudi v mednarodni literarni festival Fabula, mednarodno pesniško platformo Versopolis idr.
Ne nazadnje že vrsto let enkrat letno na izbranem kraju po svetu izvede pisateljski performans "Na kraju zapisano", kjer poskuša v enem dnevu "brez pripomočkov zapisati tiso, kar ga navdihne na nevralgični točki določenega mesta". S temi zapisi nastaja serija edinstvenih kratkih pesniških potopisov, ki potopisni žanr dvigajo na estetsko višjo raven. Za enega izmed njih (Solovki, Rusija, 2017) je bil na Lirikonfestu 2018 nagrajen s "krilato želvo" za najboljši slovenski potopis leta.
Šteger ni le eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov 21. st., ampak tudi človek številnih mednarodnih književnih stikov, povezovanj in posredovanj. Mdr. je nosilec častnega naziva Chevalier dans le ordre des Arts et des Lettres ("vitez reda umetnosti in leposlovja"), ki ga podeljuje Republika Francija, in redni član berlinske Akademije umetnosti.
Častni naslov "ambasador poezije,* slovenske književnosti in jezika" podeljujemo Alešu Štegru za njegovo večletno mednarodno povezovanje slovenske, evropske in svetovne poezije 21. st., njenih ustvarjalcev, prevajalcev in interpretov s slovenskim prostorom (jezikom in kulturo) ter iz slovenskega prostora po svetu (kar je bilo mdr. tudi poslanstvo T. Pretnarja, po katerem se imenuje nagrada oz. častni naslov).
"Ambasadorstvo poezije", ki ga letos (na jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, pretežno pesniškem festivalu) s Pretnarjevo nagrado prvič še dodatno poudarjamo", je pri Alešu Štegru mdr. pomembno tudi zaradi samodoživljanja jaza, torej slovenskega pesništva skozi druge ter vključevanja tujih avtopoetik v slovenski prostor, ob tem pa vzpostavljanje razmerij do različnih identitetnih in časovno-spominskih vprašanj, mobilnosti ter globalnosti kot odziv na družbene, politične, civilizacijske anomalije, a tudi povezovalnosti znotraj našega časa in prostora. -
(iz utemeljitve)
(Strokovno-umetniški sosvet za izbor lavreatov Lirikonfesta 2021,
zanj Ivo Stropnik (vodja festivala) in dr. Zoran Pevec (festivalni selektor))
* * *
Častni naslov "ambasador poezije*, slovenske književnosti in jezika" - MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA, ki jo od leta 2004 na Akademiji Poetična Slovenija podeljujeta književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije,* slovenske književnosti in jezika po svetu tistim zaslužnim kulturnim posrednikom (enakovredno tujim in slovenskim državljanom), ki si po svetu v duhu Toneta Pretnarja (1945-1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s poezijo,* slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki; ki izven R. Slovenije, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem novejše slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi idr.). Z nagrado oz. častnim naslovom mdr. izkazujemo priznanje zaslužnim informatorjem in posrednikom aktualnih vprašanj slovenistike doma in po svetu, pomembnemu delu zaslužnejših slovenskih lektorjev in učiteljev slovenščine po svetu ter - v temeljnem poslanstvu Lirikonfesta* - tistim, ki mednarodno širijo vednost o slovenski, evropski in svetovni poeziji 21. st, njenih ustvarjalcih, prevajalcih, strokovnih interpretih ipd.
* S podelitvijo častnega naslova na jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, pretežno pesniškem festivalu, z letom 2021 prvič poudarjamo "ambasadorstvo poezije" po svetu, tj. mednarodno povezovanje njenih ustvarjalcev s slovenskim prostorom (jezikom in kulturo) ter iz slovenskega prostora po svetu; kar je bilo mdr. tudi poslanstvo T. Pretnarja, po katerem se imenuje nagrada oz. častni naslov. -
Nagrado oz. častni naslov so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart† (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija), 2007 - Bożena Tokarz in Emil Tokarz (Poljska), 2008 - Kari Klemelä (Finska), 2009 - Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija), 2010 - Nadežda Starikova (Rusija), 2011 - Peter Scherber (Nemčija/Avstrija), 2012 - Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gallos (Madžarska), 2013 - Nikollë Berishaj (Albanija), 2014 - Zdravko Kecman† (BiH/R. Srbska), 2015 - Karol Chmel (Slovaška), 2016 - Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017 - Joanna Pomorska (Poljska), 2018 - Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 - Metka Lokar (Slovenija/Kitajska), 2020 - Miran Hladnik (Slovenija).
Nagrada je častna, izkazana s podelitvijo častnega naslova, festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "Ambasador" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo nagrajenčeve refleksije ob podelitvi; od leta 2021 je/bo nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. ter njenim mednarodnim posrednikom-povezovalcem-ambasadorjem. - Večletni glavni pokrovitelj podelitve častnega naslova/nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. S sprejemom Pretnarjevega nagrajenca se pridružuje Občina Tržič (domači kraj T. Pretnarja).
* * *
* * *
Petič podeljeno vseslovensko festivalno nagrado "krilata želva" za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu, prejme slovenski književnik Ivo Svetina za potopisni roman Malabar (založba Miš, 2020).
Nagrajenčeva beseda
Malabar. - Knjigo sem moral napisati. Se iztrgati iz krempljev demona brezkončne, smrtne ljubezni. Eros in tanatos združena, da se ju ni dalo ločiti. Pobegniti nekam daleč, na konec sveta. Je bilo to leta 1497, ko je Vasco da Gama iz Lizbone odplul proti zahodnim obalam Indije, ali leta 2018, ko sem na knjižnem sejmu v New Delhiju našel knjigo portugalskega potopisca Duartea Barbose, ki je z da Gamo plul proti obljubljenim deželam, za marsikoga podobam raja, v katerem se je smelo trgovati, ropati in ubijati? Ne vem, nisem se spraševal, le bežal sem od prepovedane ljubezni in od samega sebe. A ker človek ne zmore samote, ne zmore bivati brez bližine, toplote, ki jo oddaja tuje bitje, sem si za spremljevalko izbral trinogo psičko Lakšmi. Na več kot tri mesece trajajoči poti sem premislil svoje življenje, a ko sem se na koncu indijske celine, na rtu Komorin izkrcal, psička je tam povrgla tri mladičke, se je moje življenje končalo, pred menoj je bilo samo morje in brezmejno obzorje. Demonu ljubezni nisem mogel pobegniti, saj je bil v meni. Gledal sem ponosno pasjo mamo in njene tri mladičke, in vedel, da se nazaj nikdar ne vrnem. Potovanje je bilo končano, a poti pred menoj ni bilo več.
Ivo Svetina, junij 2021
* * *
Ivo Svetina / MALABAR (Miš, 2020) / Iz recenzij
(iz recenzije Aljaža Koprivnikarja) / Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina je doslej izdal že več kot dvajset pesniških zbirk, mnogo gledaliških iger, teoretskih esejev o poeziji in dramatiki ter se podpisal pod številne prevode; velja za enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev. Avtor je pot sicer začel v prelomnih letih prejšnjega stoletja, z nekaterimi bistvenimi inovacijami pa je odločilno vplival na tok slovenske literature in se znotraj te uveljavil kot eden izmed vodilnih mojstrov erotične, senzualne in duhovne poezije. V njegovem opusu se pojavi tudi hibridna forma med poezijo in prozo, ki jo je mogoče zaslediti že v njegovih ustvarjalnih začetkih, v prvencu Plovi na jagodi Pupa Magnolija do zlatih vladnih palač (1971), njegovo pisanje pa zaznamuje tudi spogledovanje s tradicijo arabske, perzijske, indijske in tibetanske kulture, saj se že vse od zbirke Botticelli (1975) počasi odmika od Evrope ter se globlje navezuje na filozofijo ter pesništvo Vzhoda. Slednje se zrcali tudi v njegovem proznem delu Malabar, ki bi ga v grobem lahko definirali kot pesniški oziroma poetični roman, saj na fiktivni zgodovinski kulisi prinaša čutno, ponekod skorajda povsem lirično pisavo. - [...] - [K]malu opazimo večplastno gradnjo potopisa, saj ta ne sledi linearni časovni premici, temveč se v času premika dinamično [...] - Podoba raja, ki v sebi nosi trpljenje, lahko dobro ponazarja tudi metaforo strukture siceršnjega potopisa, saj se zunanje dogajanje ves čas premešča oziroma gradi iz protagonistovega duševnega boja, pri čemer okvir resničnega omogoča fikcijo, kulisa zunanjega sveta pa pot v notranjost avtorjevega alter ega, v iskanje odgovorov na vprašanje, kako se odrešiti in doseči osvoboditev. [...]
* * *
Malabar Iva Svetine nas popelje predvsem v protagonistov mentalni svet, ki se spoprijema z različnimi vprašanji o umetnosti, ustvarjanju, filozofiji, vsi ti pa se prepletajo z življenjem samim. Gre za pot onkraj in znotraj. Razbrati je, da je življenje treba iskati, ga doživeti in izživeti. - (Tonja Jelen)
* * *
* * *
Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski potopis (knjižno objavljen v preteklem letu). -
Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen. Z nagrado "krilata želva" želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev_ic potopisa (prednostno literarnega).
Nagrado so doslej prejeli: Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?, 2017), Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan, 2017) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 2018), Jakob J. Kenda (Apalaška pot, 2019) in Petra Vladimirov (Evforija, 2020).
Nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2019 je nagrada tudi denarna (1.500 eur); od leta 2021 je/bo izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
* * *
Že petnajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje - plaketo "Lirikonov zlat" za najtehtnejše festivalne prevode novejše poezije za odrasle prejme letos slovenska prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov - Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa.
* * *
Dragica Fabjan Andritsakos (roj. 1966 v Mariboru) je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in na Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in pridobila doktorat znanosti. Izpopolnjevala se je na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Kot profesorica klasičnih jezikov in prevajalka iz sodobne grščine, stare grščine in latinščine živi in dela v Ljubljani in Atenah. Njen pomembnejši zadnji knjižni prevod: Konstantin Kavafis, Zbrane pesmi (Logos, 2020).
* * *
Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle v slovenščino ali iz slovenščine v druge evropske jezike (oboje z izbranimi objavami v festivalni antologiji Rp. Lirikon21).
Književni prevajalci so lahko v letu 2021 prednostno sodelovali na festivalnem razpisu: a) s slovenskimi prevodi iz novejše srbske, poljske in grške poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/-ic, ki ustvarjajo v 21. st. v razpisanih jezikih in imajo knjižno objavljeni najmanj dve pesniški zbirki; b) s prevodi v nemški jezik iz novejše slovenske poezije za odrasle dveh dosedanjih dobitnikov vseslovenske literarne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2020) za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st.
Strokovna žirija 20. Lirikonfesta je za festivalno prevajalsko priznanje v letu 2021 izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi dveh avtorjev_ic (2 x po 100 verzov) v prevodu enega prevajalca_ke.
Festivalno prevajalsko priznanje/plaketo "Lirikonov zlát" so doslej prejeli: 2007 - Andrej Medved (SI), 2008 - Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 - Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 - Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 - Tanja Petrič (SI), 2012 - Andrej Pleterski (SI), 2013 - Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 - Namita Subiotto (SI), 2015 - Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 - Mateja Komel Snoj (SI), 2017 - Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 - Maruša Mugerli Lavrenčič (SI), 2019 - Barbara Pregelj (SI) in 2020 - Gabriella Gaál (SI).
Priznanje je izkazano s častno festivalno listino in umetniško bronasto plaketo (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo oz. predstavitvijo prevodov v festivalni antologiji Lirikon21 oz. na festivalnem branju. - Večletni glavni pokrovitelj priznanja je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
(Nagrajenkina beseda)
"Vetrovi pihajo tako, kot jih je slišal Homer, četudi morda ni nikdar obstajal." (Pessoa)
Svetost in nesvetost, posvečenost in neposvečenost poezije nam je najgloblje razmejila antika, kjer veliki Homer na začetku obeh epov kliče muzo, da bi preko nje skozenj spregovorilo božanstvo. Antična poezija ima, vsaj v zgodnjih obdobjih, vselej lastnosti svetega in posvečenega, tudi kadar je osebna. Pesnikovo roko vodi božanstvo, ki spregovori v pesnikovih besedah. Čeprav danes poezija velja za izrazito intimno in osebno pesnikovo ustvarjanje, pa vendarle ostaja v prostoru svetega. Sveto v poeziji je srečanje pesnika s presežnim in večnim.
Grški pesnik Tasos Leivaditis je zapisal: "Spominjam se, ko sem napisal svoj prvi verz. Od tedaj vem, da ne bom nikoli umrl, ampak da bom umiral vsak dan".
V poeziji je ves spomin človeštva, v eni sami pesmi je moč zaobseči vse, kar je bilo, kar bo in kar bo nekoč minilo. V poeziji podobe ostanejo kot spomin za vselej. Konstantin Kavafis v pesmi Ko se vzbudijo izrazi to občutje:
Poskusi jih obvarovati, pesnik,
če še tako so redke in minljive,
ljubezenske podobe, v sebi.
Napol prikrite daj jih med vrstice.
Poskušaj jih držati, pesnik,
ko se vzbudijo v tvojih mislih,
ponoči ali v siju popoldneva.
Pesem je za pesnika kovanec, s katerim vstopi v Haronov brod v večnost. Zato se, kot zapiše Hloi Koutsoumbeli ... pesem nikoli ne konča / list papirja se odvije v času / .../ Samo ljudje se končajo. / ... / Nato pa tančica noči v kostnici / ovije mumije spomine.
Dragica Fabjan Andritsakos (iz festivalne refleksije o (ne)posvečenosti in (ne)svetosti poezije v 21. st. - njenih novih poteh, razhajanjih in medkulturnih razpetostih)
* * *
* * *
O Lirikonfestovih nagrajencih med vsakoletnimi razpisno prejetimi pobudami in izkazanimi leposlovnimi besedili odloča devetčlanski strokovno-umetniški sosvet, ki sta mu letos predsedovala zunanji festivalni selektor dr. Zoran Pevec ter programsko-organizacijski vodja festivala Ivo Stropnik.
Festivalne nagrade in priznanja bodo podeljene na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija v programu jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje, ki ga Velenjska knjižna fundacija s tradicionalnega junijskega termina letos izjemoma prestavlja v sredino septembra - v praznični mesec Mestne občine Velenje, ki je poleg Javne agencije za knjigo RS večletni glavni financer festivala.
Ob letošnjem jubilejnem 20. Lirikonfestu bosta Velenjska knjižna fundacija in Mestna občina Velenje izkazali trajnejši poklon dosedanjim in prihodnjim lavreatom (zlasti dobitnikom nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti") oz. novejši vrhunski slovenski poeziji z "Gajem poezije Velenje", tj. s simbolično zasaditvijo 21 visoko rastočih listnatih dreves, posvečenih 21 izbranim poetikam 21. stoletja.
* * *
Na letošnji Lirikonfest Velenje (13. do 16. septembra 2021) je tradicionalno vabljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. Festivalna branja, predstavitvene pogovore in debatne refleksije letošnjega književnega omizja na temo (Ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. st. - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti bo dokumentirala pofestivalna izdaja rastoče AV-antologije Lirikon21.
(IvoS/UVKF-Lirikonfest, 9/2021)
Večletna glavna pokrovitelja festivala: Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo R. Slovenije
Velenjska knjižna fundacija, Stari trg 26, Velenje / T 03 5870 920 / lirikonfest@gmail.com / www.lirikonfest-velenje.si
2