Afera CHF: Zaščititi kreditojemalce ali banke?
Odbor za finance državnega zbora bo na seji 19. januarja odločal o že tretjem predlogu zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK), ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet. V dneh pred sejo odbora bodo člani združenja Frank pred poslopjem državnega sveta poskušali pregovoriti poslance, da končno zaščitijo kreditojemalce. Sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno: nehajte ščititi goljufive bankirje.
V sredini januarja bo minilo sedem (7) let od največjega skoka vrednosti švicarskega franka in sedemnajst (17) let odkar so slovenske podružnice pretežno avstrijskih bank začele povsem neodgovorno in brezsramno prevzemati slovenski bančni trg - tudi s trženjem kreditov v švicarskih frankih. Enako so počele iste banke po Balkanu in vzhodnoevropskih državah. Povsod tam, kjer so pričakovale slabo zaščito potrošnikov in nesposobne državne regulatorje. Posledice v Sloveniji so uničene ali razprodane slovenske banke, množice zavedenih in prevaranih kreditojemalcev in bančni trg, ki ga obvladujejo tuje banke.
Med državami, tarčami bankirjev, žalostno izstopa prav Slovenija, ki še edina ni storila ničesar za vsaj delno popravo škode kreditojemalcem. Do različnih, vsaj delnih rešitev problema kreditov v švicarskih frankih so uspeli priti Madžari, Hrvati, Srbi, Poljaki, Romuni, Španci in Francozi. Sodna praksa Evropskega sodišča je jasna in sporoča tisto, kar je v teh zadevah najpomembnejše: krediti so bili trženi neodgovorno in so zaradi izrazitega neravnotežja pri porazdelitvi tveganj nepošteni.
Če bo politika ščitila banke, se prav lahko zgodi, da bo škoda padla na pleča davkoplačevalcev.
2