Poziv k vzpostavitvi pravne države in predvidljivo poslovno okolje ZA VSE
Spoštovani predsednik vlade, spoštovani predsednik republike, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani guverner BS, spoštovani ministri, spoštovani poslanci in spoštovana javnost!
Pismo, ki ga je 27. januarja Združenja bank Slovenije (ZBS) poslalo na naslove v Sloveniji in EU, med drugim slovenskemu predsedniku države, predsedniku vlade, predsedniku parlamenta in Ustavnega sodišča, na več ministrstev, guvernerja BS, predsednika Evropske centralne banke in predsednika njenega nadzornega odbora, komisarjem, direktoratom in odborom ter seveda Evropski bančni federaciji, je brutalen napad in poskus ogrožanja slovenskih interesov ter interesov njenih državljanov. Prevod pisma so podpisali delničarji in direktorji večinoma tujih bank, ki so krive za nastalo situacijo.
Pismo predstavlja nedopusten pritisk na (neodvisne?) demokratične ustanove Republike Slovenije in izvoljene predstavnike v parlamentu, vmešavanje v notranjo politiko in sodstvo. Tako burno reakcijo pet pred dvanajsto oziroma pred glasovanjem o zakonskem predlogu je očitno sprožilo presenečenje ZBS, da milijoni, ki so jih več let trošili v lomljenje politične volje za rešitev problema in hromljenje institucij ter sodstva, niso obrodili sadov.
Pritiski ZBS so dokaz, da se Združenje Frank ne bori samo proti lokalnemu združenju bank, ampak proti organiziranemu mednarodnemu bančnemu lobiju, ki bo naredil vse, da prikrije svoje nepoštene poslovne prakse ter prepreči odpravo škode in popravo krivic. Sloveniji odrekajo suvereno pravico, da zaščiti svoje potrošnike.
ZBS in banke strašijo pred posledicami sprejetja zakona, podobno so to počele banke v vseh državah, kjer so problematiko reševali z zakonom. Povsod so se potrdile koristi zakona, ustavna sodišča pa so prepoznala potrebo po zakonski rešitvi. V prilogah izpostavljamo primer Hrvaške.
Podobno kot so banke ob sklepanju pogodb zavajale kreditojemalce sedaj poskušajo zavajati zakonodajalce in javnost.
Slovenski potrošniki bodo morali temeljito razmisliti, ali bodo svoj denar še zaupali bankam Nova Ljubljanska banka d.d, Addiko Bank AG, Steiermärkische Bank und Sparkassen AG, Kärntner Sparkasse AG, OTP Bank Nyrt., Sberbank Europe AG in UniCredit S.p.A. ter njihovim lokalnim poslovalnicam, ki jim ni niti malo mar za etičnost poslovanja in so se odločile z vsemi sredstvi zatreti pravice potrošnikov v Sloveniji in Evropi.
Poslanci bi morali ob odločanju o zakonu pretehtati naslednja pomembna dejstva:
· Bančni regulator se je zavedal rizičnosti kreditov, a ni odigral svoje vloge,
· Podružnice tujih bank so agresivno in neodgovorno prevzemale slovenski bančni trg s trženjem kreditov v švicarskih frankih.
· Zakon posega samo v neveljavno sklenjena pogodbena razmerja, saj so bila sklenjena zaradi nepoštenih poslovnih praks - zavajanja potrošnikov in prikrivanja resničnih tveganj.
· Zakon povečuje pravno varnost in predvidljivo poslovno okolje, saj bo sprejetje zakona jasno sporočilo vsem vlagateljem, da je Slovenija pravna država kjer zakoni ščitijo tako podjetja kot tudi potrošnike. Predvidljivega poslovnega okolja pa bodo končno deležni tudi kreditojemalci.
· Zakon je rezultat vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za svoje nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihova nepripravljenost za poravnavo s kreditojemalci.
· Zakon je tehnično izvedljiv. Banke so vsaj 2015 vedele, da so te pogodbe izpodbojne. Prve tožbe v 2015 so bile sprožene za dosego ničnosti pogodbe, ki nima zastaralnega roka.. Zaradi tega so banke dolžne hraniti podatke o teh pogodbah, saj sicer v sodnih postopkih ne bi mogle sodelovati s podatki. Dokumentacijo o kreditih hranijo tudi kreditojemalci in jo lahko posredujejo bankam. Po nam znanih podatkih ni enega primera na sodišču, kjer banke ne bi imele podatkov za obdobje od leta 2004 naprej.
· Združenje bank zavaja o številu kreditov, z navedbo, da je bilo pred letom 2012 poplačanih več kot 50 odstotkov kreditov. Podatki ECB (spodaj kažejo, da je teh zelo malo) - Glej v prilogi.
· Varstvo potrošnikov je v javnem interesu in dolžnost vsake države je, da zavaruje pravice svojih državljanov, še posebej če pride do tako množičnega oškodovanja kot so ga povzročile banke.
· Zakon je ekonomsko upravičen. Argument bank, da CHF kreditojemalci nič slabše ne odplačujejo kreditov kot evrski kreditojemalci je cinizem in zavajanje. Zakon ohranja kreditne pogodbe v veljavi, bankam bo bistveno zmanjšal tveganje zaradi slabih kreditov in jim omogočil normalne zaslužke, primerljive z ostalimi krediti.
· Rešitev pred sodišči je nemogoča, saj slovenska sodna praksa ni enotna, Sodni postopki so predolgi in nerazumno dragi. Stalni pritiski bank so nedvomno vplivali na nekatere sodne odločitve.
· Zakon ni v nasprotju z ustavo in pravom EU. Takšne so sodbe slovenskih sodišč v večini primerov, kjer sodišča niso upoštevala evropske sodne prakse in prava EU. Prav vse sodbe sodišča EU so v korist potrošnikov oz. kreditojemalcev v CHF.
· Ustavnost zakona lahko presoja le Ustavno sodišče. Tuje banke za to nimajo pristojnosti.
· Glavni cilji zakona so porazdelitev in omejitev valutnega tveganja med banko in kreditojemalcem ter ohranjanje obstoječih kreditnih pogodb, olajšanje poplačila kreditov in ohranitev normalnih dobičkov bankam. S predlaganim zakonom se ne odpravljajo posledice gospodarske krize ali socialnih problemov, ampak posledice nepoštenih pogodbenih pogojev.
· Zakon ima lahko samo pozitivne učinke na gospodarstvo zaradi zmanjšanja zadolženosti gospodinjstev in povečane kupne moči in potrošnje.
· Bankirji so bili že obsojeni zaradi istih poslovnih praks v nekaterih državah EU. Dober primer je Francija v zadevi proti banki BNP Paribas. Kako je mogoče, da je v Sloveniji isto ravnanje bank nesankcionirano?
· Slovenija za rešitev problema še edina ni ukrenila ničesar.
PRILOGE:
· Pojasnilo retroaktivnosti hrvaškega ustavnega sodišča:
https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2017_04_39_873.html
O retroaktivnosti je hrvaško Ustavno sodišče pojasnilo:
"Ustavno sodišče ugotavlja, da takšna pogodbena razmerja, ki upniku (kreditnim institucijam) zagotavljajo visoke donose po zaščitnem mehanizmu švicarskih frankov, postavljajo dolžnika (potrošnike kredita CHF) v neenakopraven in odvisen položaj, zaradi katerega mora odplačati precejšen znesek. ki presega znesek dejanskega denarja, ki ga je prejel in katerega upnik ni nikoli zares izplačal.
Za razliko od resnične retroaktivnosti (v zgoraj navedenem kontekstu), ki je vedno prepovedana, razlagalni pristop Sodišča EU, ki temelji na teleološki razlagi, omogoča kvazi povratni učinek novega pravnega pravila na obstoječa pravna razmerja, pod pogojem, da je cilj ukrepa tak, da ga ni bilo mogoče doseči na noben drug način."
· Poročilo HNB o pozitivnih učinkih zakona o konverziji CHF kreditov: https://www.hnb.hr/documents/20182/2020824/hbilten-o-bankama-30.pdf/42efdf39-5ba2-4111-9efd-1a9b80ff78e8
Iz poročila Hrvaške Narodne Banke 2017 (avgust 2017):
"V letu 2016 je bila opravljena večina konverzij posojil v švicarskih frankih v evre, kar je vplivalo na izboljšanje kakovosti stanovanjskih posojil gospodinjstvom. Izvajanje konverzij, ki se je večinoma nanašala na stanovanjska posojila, se je začela konec leta 2015, in to večina potekala v letu 2016. Na račun predhodno oblikovanih rezervacij so bile delno oblikovane odpisi glavnice posojila - 5,0 mlrd HRK v letu 2016, skupaj pa v obeh letih skoraj 6,0 mlrd. kune...
Povečal se je celotni kapitalski količnik, na katerega vplivata prodaja terjatev in izvajanje konverzij posojil, kar je zmanjšalo izpostavljenost kreditnemu in valutnemu tveganju.
Izboljšala se je kakovost posojil prebivalstvu, predvsem stanovanjskih.
V sektorju gospodinjstev je pretvorba posojil v švicarskih frankih v evrska tudi izboljšala kakovost posojil.
Konverzije posojil, prodaja terjatev in izboljšanje kreditne sposobnosti dolžnikov so zmanjšali izpostavljenost kreditnemu tveganju.
Izpostavljenost bank tržnim tveganjem se je močno zmanjšala (46,6 %), pri čemer je največji vpliv imelo znižanje ključne komponente, to je izpostavljenosti valutnemu tveganju, na običajno nizko raven 0,7 % celotne izpostavljenosti tveganjem."
· Podatki ECB o skupni vrednosti kreditov v CHF za obdobje 2004-2021 - ZBS grobo zavaja o številu poplačanih kreditov pred 2012
Poslano prejemnikom po elektronski pošti, dne 28.01.2022:
President of the Republic of Sloveniagp.uprs@predsednik.si
Mr. Borut Pahor
Office of the President of the Republic
Erjavčeva 17
Sl-1000 Ljubljana
Slovenia
Prime Minister
Mr. Janez Janša,
Gregorčičeva 15,
1000 Ljubljana
Minister of Finance
Mr. Andrej Šircelj
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
gp.mf@gov.si
Governor
Mr. Boštjan Vasle
Slovenska 35
1000 Ljubljana
Minister of Justice
Mr. Marjan Dikaučič
Župančičeva ulica 3
1000 Ljubljana
Minister of Economic Development and Technology
Mr. Zdravko Počivavšek
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
cc:
BEUC
Rue d'Arlon, 80 Bte 1
B - 1040 Bruxelles
Belgium
President of the European Central Bank
Ms. Christine Lagarde
60640 Frankfurt am Main
Germany
office.president@ecb.europa.eu
Chair of the Supervisory Board of the European Central Bank
Mr. Andrea ENRIA
60640 Frankfurt am Main
Germany
European Commission
Ms. Mairead McGuinness
European Commissioner far Financial Stability, Financial Services and Capital Markets
Union
Rlle de la Loi 200
B - 1049 Brussels, Belgium
CAB-MCGUINNESS-CONTACT@ec.europa.eu
European Commission
Mr. John Berrigan
Director General
Directorate-General far Financial Stability, Financial Services and Capital Markets
Union
Rue de Spa 2
1000 Brussels - Belgium
European Commission
Ms. Ana Gallego
Director General
Directorate-General far Justice and Consumers (JUST)
8ue Montoyer 59 I Montoyerstraat 59
1000 Bruxelles
Belgium
Economic and Financial Committee
Mr. Tuomas Saarenheimo,
President of the Economic and Financial Committee
Head of Secretariat - ECOFIN
Rue de la Loi 170 I Wetstraat 170
1000 Bruxelles I Brussel Belgium
European Banking Federation
Mr. Christian Ossig,
Chairman of the EBF Executive Committee and CEO of the German Banking
Association
Mr. Wim Mijs, Chief Executive Officer of the EBF
Brussels office:
56 Avenue des Arts
B-1000 Brussels