Samooskrba s hrano in uvoz hrane v Slovenijo

V 2020 je bila Slovenija 88-odstotno samooskrbna z žiti, 84-odstotno z mesom, 48-odstotno z zelenjavo. V 2021 smo uvozili 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v 2000.

Gospodinjstva namenijo za hrano več kot desetino izdatkov

Gospodinjstva v Sloveniji so v 2020 za hrano porabila 14,3 % vseh svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko manj, v povprečju 13,5 %. Ta delež je bil najnižji v Luksemburgu, 8,2 %, najvišji pa v Romuniji, 25,1 %.

Samooskrba s hrano se sčasoma spreminja

Slovenija je bila v 2020 v veliki meri, 88-odstotno, samooskrbna z žiti, kar je skoraj enkrat bolj kot pred 20 leti. Zvišala se je tudi samooskrba z zelenjavo (z 39 % v 2001 na 48 % v 2020), medtem ko sta se stopnji samooskrbe z mesom in s krompirjem nekoliko znižali.

Hrana se draži

V zadnjih petih letih (od začetka marca 2017 do konca februarja 2022) se je hrana podražila za 13,9 %. Najbolj se je podražilo sadje, za 46,8 %, v največji meri pa se je pocenila zelenjava, za 6,1 %.

Uvoz hrane in pijače

V 2021 smo uvozili za 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v 2000 in hkrati za 16 % manj kot v 2008, ko smo v Slovenijo uvozili največji količini hrane in pijač.

Običajno uvažamo več predelane kot primarne hrane, a v 2010 in 2011 ni bilo tako. V 2021 je delež uvožene predelane hrane znašal 72,3 %, primarne hrane pa 27,7 %.

Pšenica, soržica in koruza

V 2021 smo v Slovenijo uvozili skoraj 118.000 ton pšenice in soržice, od tega največ, 51,1 %, iz Madžarske in 30,3 % iz Hrvaške. Koruze smo uvozili skoraj 224.000 ton; več kot 90 % celotnega uvoza pridelkov je ravno tako prispelo iz Hrvaške in Madžarske.

Olje in sladkor

V 2021 smo uvozili 3.205 ton semen oljne repice, ogrščice (in drugih semen); največ, 42,0 %, iz Avstrije. Uvozili smo tudi 74.413 ton olja, od tega največ, 43,8 %, iz Srbije, nato pa iz Madžarske, 21,5 %. Uvozili smo skoraj 114.000 ton sladkorja, od tega več kot 70 % iz Avstrije, Nemčije in Srbije.

Krompir in zelenjava

V 2021 smo uvozili 37.324 ton krompirja, največ od tega, torej več kot polovico, iz Egipta, pa tudi 10.798 ton paradižnika (največ iz Italije in Hrvaške), 9.310 ton zelja, cvetače, kolerabnic, ohrovta ipd. (največ iz Italije in Hrvaške), 10.220 ton solate (večino iz Italije), 14.196 ton čebule (največ iz Avstrije in Nizozemske).

Sadje

V 2021 smo uvozili 26.161 ton jabolk (od tega tretjino iz Hrvaške), 59.060 ton agrumov (od tega četrtino iz Egipta); uvozili smo tudi 114.659 ton banan (od tega več kot polovico iz Ekvadorja).

Mleko in meso

V 2021 smo uvozili 66.832 ton mleka in mlečnih izdelkov, največ iz Avstrije (25,3 %) in Madžarske (25,0 %).

Uvozili smo 77.788 ton mesa, največ je bilo svinjine, 53,3 %, nato perutnine, 25,3 %, in pa govejega mesa, 11,0 %. Največ mesa smo uvozili iz Italije (18,9 %) in Avstrije (17,4 %).