Na Fakulteti za elektrotehniko zbrane nagovoril eden največjih strokovnjakov na področju metrologije
Pretekli četrtek je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sklopu dvodnevnega dogodka Pet minut za merjenje gostila fizika dr. Andrea Merloneja, enega največjih strokovnjakov na področju metrologije na svetu, ki preučuje precizijsko merjenje temperature. Zbrane je nagovoril v sklopu polurnega predavanja o globalnem segrevanju z angleškim naslovom Global warming, reality or fiction?
Globalno segrevanje - realnost ali fikcija?
Fizik dr. Andrea Merlone, ki raziskuje v posebni piramidi na dobrih 5000 m nadmorske višine, je v svojem predavanju izpostavil, kako zelo lahko zaupamo izmerjenim temperaturam v meteorologiji. Te namreč že od začetka industrijske dobe uporabljamo za oceno klimatskih sprememb in globalnega segrevanja, vendar so velike razlike v merilni napaki, s katero so bile te temperature izmerjene pred stotimi leti in danes. Prikazal je problematiko merjenja temperature zraka in predstavil praktične primere ugotavljanja točnosti termometrov v najbolj odročnih delih sveta - v kuvajtski puščavi, na Svalbardu in na 5000 m nadmorske višine v Nepalu. Zaključil je, da metrologija, znanost o merjenju, lahko pomaga meteorologiji s tem, da izračuna merilno napako oz. merilno negotovost izmerjenih temperatur. Šele z izračunom merilne negotovosti temperaturnih meritev bomo lahko resnično vedeli, kako zelo lahko sploh zaupamo podatkom o stopnji globalnega segrevanja in ocenah spremembe naše klime.
ARSO in napovedovanje klimatskih sprememb
V nadaljevanju je metrolog mag. Drago Groselj z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) predstavil stanje meteorološke merilne mreže v Sloveniji ter opisal laboratorijske in terenske dejavnosti agencije. Govoril je o izvrstnih referenčnih laboratorijih v sklopu agencije ARSO in njihovi vlogi pri določanju različnih merilnih parametrov z veliko točnostjo. Klimatologinja mag. Mojca Dolinar (ARSO) pa je prikazala problematiko prikazovanja in napovedovanja klimatskih sprememb. To poteka na podlagi realnih izmerjenih podatkov s pomočjo matematičnih modelov, ki na različne načine predvidevajo, kako zelo se bo spremenilo podnebje v Sloveniji v prihodnjih desetletjih.