Uradna razglasitev treh od četverice lavreatov 21. Lirikonfesta Velenje (2022)
Velenjska knjižna fundacija / sporočilo za javnost / uvkf-6-6-2022
21. Lirikonfest Velenje (2022)
Uradna razglasitev treh od četverice lavreatov*
https://uvkf.si/sl/uradna-razglasitev-treh-od-stirih-lavreatov-21-lirikonfesta-velenje-2022-
Velenjska knjižna fundacija pred začetkom 21. Lirikonfesta Velenje (7. do 9. junija 2022) - festivala liričnega in potopisnega občutja - razglaša tri od četverice letošnjih lavreatov:*
MATTHIAS GÖRITZ (častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - mednarodna Pretnarjeva nagrada 2022);
IRENA CERAR (krilata želva 2022); festivalno izbrani potopis Potepuški okruški (2021);
ALEŠ MUSTAR (Lirikonov zlát 2022 za festivalno izbrane slovenske prevode poezije iz romunščine);
* lavreat/lavreatka osrednje festivalne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti 2022" bo izbran(a) po predstavitvenih pesniških branjih in festivalnem omizju debatnih refleksij ter razglašen(a) 9. junija zvečer na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija 2022 (neposredno ob podelitvi nagrade) // bienalne dvoletne nominacije za nagrado VČN (2022 in 2023).
* * *
Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih avtorsko izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih treh letih z najmanj eno predstavitvijo v festivalni antologiji Lirikon21 oz. z branjem na Lirikonfestu. Sosvet za nagrado vrednoti pri izboru nagrajenca tudi avtorjevo celovito osebnostno držo ter prepoznavnost v slovenski in/ali mednarodni kulturno-umetniški javnosti.
Nagrado so doslej prejeli: Andrej Medved (2006, p. n.), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008), Vinko Möderndorfer (2009), Boris A. Novak (2010), Milan Jesih (2011), Peter Kolšek (2012), Zoran Pevec (2013), Esad Babačić (2014), Maja Vidmar (2015), Peter Semolič (2016), Tone Škrjanec (2017), Iztok Osojnik (2018), Uroš Zupan (2019) in Lidija Dimkovska (2020), Miklavž Komelj (2021) -
Nagrada je istemu pesniku/pesnici praviloma podeljena samo enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunski pesniški opus v novih desetletjih).
Nagrada je izkazana z umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) in festivalno listino; med letoma 2013 in 2018 je bila pospremljena z nagradno knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa za odrasle v 21. st.; od leta 2019 je nagrada ponovno denarna (3.000 eur); od leta 2021 je nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
www.lirikonfest-velenje.si
https://uvkf.si/sl/uradna-razglasitev-treh-od-stirih-lavreatov-21-lirikonfesta-velenje-2022-
* * *
Devetnajstič podeljen častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - "mednarodno Pretnarjevo nagrado" bo letos prejel nemški pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, mednarodni literarni posrednik in profesor kreativnega pisanja Matthias Göritz.
Matthias Göritz se je rodil leta 1968 v Hamburgu na severu Nemčije, kasneje se je preselil v Offenbach pri Frankfurtu. Trenutno pretežno živi in dela v ZDA, kjer kot prejemnik ugledne nagrade William Gass poučuje na Washington University v St. Louisu. Je prejemnik mnogih nemških in mednarodnih literarnih nagrad.
Matthias Göritz je mednarodno uveljavljen avtor. Njegove knjige poezije in proze navdušujejo braIce v Nemčiji, na Poljskem, v ZDA in Turčiji, njegove leposlovne stvaritve objavljajo mednarodno uveljavljene revije po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je Göritz spoštovan in bran avtor (v odličnih slovenskih prevodih Mojce Kranjc imamo tri njegove romane - Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa, Sanjači in grešniki, Parker; lani pa je izšel še izbor iz njegovega pesniškega opusa z naslovom V nebesih dežuje v prevodu Aleša Štegra).
Göritz je poliglot in kozmopolit. Večino svojega življenja je preživel na poti. Daljši čas je bival v Moskvi, Kjotu, New Yorku, Istanbulu, Ljubljani, Helsinkih, Rimu, Varšavi idr. Vsa ta mesta so širila njegov horizont, njegove poglede na literaturo in poznavanje tujih kultur ter literarnih tradicij. Zato je prevajanje, sodelovanje in literarno posredništvo položeno v samo jedro njegove umetnosti in njegovega delovanja. Je strasteh zagovornik prestopanja kulturnih in jezikovnih meja, zbliževanja navidezno tujih svetov in ustvarjanja prostorov razumevanja za kvalitetna literarna dela, ne glede na jezik, v katerem so napisana. Že vrsto let deluje kot eden najboljših prevajalcev poezije v nemški jezik, kje, r prevaja neposredno iz angleščine in iz številnih drugih jezikov s pomočjo interlinearnih prevodov ali v tandemih skupaj z avtorji. V zadnjih petnajstih letih intenzivno prevaja oz. soprevaja dela slovenskih pesnikov in prozaistov.
S slovensko literaturo je prišel v stik pred več kot dvema desetletjema. Od tedaj praktično ne mine leto, ko ne bi preživel vsaj nekaj tednov v Sloveniji. Kot prevajalec je Göritz prevedel ali soprevedel dela številnih slovenskih sodobnih avtorjev (Pahor, Šalamun, Šteger idr.). Dejavno si prizadeva, da bi dela slovenskih avtoric in avtorjev izhajala pri uglednih nemških založbah - tako je nedavno pri ugledni založbi Suhrkamp predlagal antologijo slovenske kratke proze in izbor zadnjih pesmi Tomaža Šalamuna. Pri založbi Thanhäuser, ki je bila doslej najbolj znana po čudoviti izdaji Kosovela, se je dogovoril za prevode Milana Dekleve, Petra Semoliča in Miljane Cunta. Za slovensko Javno agencijo za knjigo že vrsto let izvaja ključne prireditve, povezuje in odpira vrata slovenski literaturi, humanistiki in predvsem poeziji v nemški govorni prostor.
Göritzevo udejstvovanje pri posredovanju slovenske literature je izjemno mnogoplastno in pri nas prepogosto spregledano. Sega od vodenja slovensko-nemških prevajalskih seminarjev JAK RS, vzgajanja in mentoriranja novih mlajših prevajalcev v nemški jezik (predvsem odličnih Lize Linde in Aleksandre Zaleznik), pomoč slovenskim založbam pri iskanju nemških partnerjev, preko predstavljanja slovenskih avtorjev na največjih nemških literarnih odrih (recimo odmevni dialog s Slavojem Žižkom in Jelo Krečič na velikem odru kinodvorane Babylon), pa vse do njegove ključne vloge soavtorstva slovenskega Bid-Booka, ki je prinesel Sloveniji naziv častne gostje Frankfurtskega sejma 2023. Göritz je trenutno nemški kurator slovenskega nastopa na Frankfurtskem sejmu 2023 in je zaslužen za desetine slovenskih knjig, ki so v zadnjih nekaj letih našle mesto v programih nemških založb, ter za več deset nastopov slovenskih avtoric in avtorjev v nemškem govornem prostoru. Med drugim je tudi avtor postavitve "pesniških avtomatov", ki so na elitnih lokacijah v Gradcu, Avstriji, več mesecev mimoidočim delili nove nemške prevode pesmi slovenskih in svetovnih avtoric oz. avtorjev. Po njegovi zaslugi že dve leti vsaka številka revije Manuskripte, ene najbolj branih in cenjenih literarnih revij v nemškem govornem prostoru, predstavi novo slovensko pesniško ime, Göritz pa zmeraj prispeva uvodni esej o avtorici/-ju in njenem/njegovem opusu. Doslej so bili predstavljeni Miljana Cunta, Anja Zag Golob, Jure Jakob, Ana Pepelnik in Peter Semolič. Gostovanje v reviji je povezano z literarnimi branji, na primer na Frankfurtskem knjižnem sejmu ali v ugledni ustanovi Literaturhaus Graz. Pripravlja še več avtomatov poezije, ki so v nemškem govornem prostoru izredno lepo sprejeti.
Vrhunec Göritzevega posredniškega dela za slovensko poezijo predstavlja doslej najbolj obsežna antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja v nemških prevodih, ki izide spomladi 2023 in bo s preko 40 predstavljenimi slovenskimi pesnicami in pesniki osrednji gradnik slovenske predstavitve v Frankfurtu 2023. Knjiga, ki jo Göritz pripravlja skupaj z Amalijo Maček in v sodelovanju z Alešem Štegrom, izhaja pod častnim pokroviteljstvom Nemške akademije za pesništvo in jezik pri ugledni založbi Hanser. Gre za izjemni prevajalski in posredniški podvig, ki bo bistveno spremenil vidnost slovenske poezije v nemškem govornem prostoru. Ob izidu knjige so predvidene turneje pesniških nastopov, številne predstavitvene in druge aktivnosti.
Slovenska literatura v zadnjem desetletju ni premogla boljšega, bolj predanega in učinkovitejšega ambasadorja v nemški prostor, visoko profilirane literarne osebnosti, ki bi z znanjem, besedili ter karizmo, predvsem pa neutrudnim delom v izredno težkih časih tako velikodušno, nepristransko in na široko odpirala vrata slovenskim avtoricam in avtorjem v nemški govorni prostor in v svet.
Na 21. Lirikonfestu v Velenju pod glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje in Javne agencije za knjigo RS podeljujemo mednarodno Pretnarjevo nagrado 2022 - osrednjo slovensko zahvalo s častnim naslovom "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" nemškemu mednarodnemu literarnemu posredniku, književniku in prevajalcu Matthiasu Göritzu za njegovo večletno mednarodno povezovanje slovenske in nemške literature, jezika in kulture; za prevajanje ter posredovanje novejše slovenske književnosti (predvsem poezije) v nemški govorni prostor.
(Predlagatelji: Aleš Šteger, Amalija Maček, Aleš Šteger, Alexandra Natalie Zaleznik, Mojca Kranjc in Založba Litera)
(Ivo Stropnik, vodja festivala in ustanovitelj nagrade;
predsednik strokovno-umetniškega sosveta za izbor lavreata)
* * *
Častni naslov "ambasador poezije,* slovenske književnosti in jezika" - MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA, ki jo od leta 2004 na Akademiji Poetična Slovenija v Velenju podeljujeta književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije,* slovenske književnosti in jezika po svetu tistim zaslužnim kulturnim posrednikom (enakovredno tujim in slovenskim državljanom), ki si po svetu v duhu Toneta Pretnarja (1945-1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s poezijo,* slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki; ki izven R. Slovenije ali v njej, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem novejše slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi idr.). Z nagrado oz. častnim naslovom mdr. izkazujemo priznanje zaslužnim informatorjem in posrednikom aktualnih vprašanj slovenistike doma in po svetu, pomembnemu delu zaslužnejših slovenskih lektorjev in učiteljev slovenščine po svetu ter - v temeljnem poslanstvu Lirikonfesta* - tistim, ki mednarodno širijo vednost o slovenski, evropski in svetovni poeziji 21. st, njenih ustvarjalcih, prevajalcih, strokovnih interpretih ipd.
* S podelitvijo častnega naslova APSKJ na Lirikonfestu Velenje, pretežno pesniškem festivalu, od leta 2021 poudarjamo "ambasadorstvo poezije" po svetu, tj. mednarodno povezovanje in predstavljanje slovenskih ustvarjalcev novejše poezije.
Nagrado oz. častni naslov so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart† (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija), 2007 - Bożena Tokarz in Emil Tokarz (Poljska), 2008 - Kari Klemelä (Finska), 2009 - Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija), 2010 - Nadežda Starikova (Rusija), 2011 - Peter Scherber (Nemčija/Avstrija), 2012 - Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gallos (Madžarska), 2013 - Nikollë Berishaj (Albanija), 2014 - Zdravko Kecman† (BiH/R. Srbska), 2015 - Karol Chmel (Slovaška), 2016 - Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017 - Joanna Pomorska (Poljska), 2018 - Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 - Metka Lokar (Slovenija/Kitajska), 2020 - Miran Hladnik (Slovenija), 2021 - Aleš Šteger (Slovenija) -
Nagrada je častna, izkazana s podelitvijo častnega naslova, festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "Ambasador" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo nagrajenčeve refleksije ob podelitvi (1.000 eur); od leta 2021 je nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom oz. vrhunski slovenski poeziji 21. st. ter njenim mednarodnim posrednikom-povezovalcem-ambasadorjem. - Večletni glavni pokrovitelj podelitve častnega naslova/nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. S sprejemom Pretnarjevega nagrajenca se pridružuje Občina Tržič (domači kraj T. Pretnarja).
* * *
Šestič podeljeno vseslovensko festivalno nagrado "krilata želva" za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu, prejme slovenska potopiska Irena Cerar za potopis Potepuški okruški (Buča, 2021).
Irena Cerar, diplomirana literarna komparativistka, je avtorica priljubljenih družinskih izletniških vodnikov: Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino, Kamniške pravljične poti poti, Pravljične poti brez meja (nominacija za knjigo leta na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu, bralci so ji namenilo drugo mesto). Vsi njeni vodniki so izšli pri založbi Sidarta. Ob izidu zadnjega je za založbo Buča napisala tudi svoj potopini prvenec, Potepuške okruške. Bila je dolgoletna urednica otroške revije National Geographic Junior (2003-2019).
Irena Cerar je tudi pripovedovalka ljudskih pravljic; pripravlja številne samostojne pripovedovalske dogodke ter gostuje na vseh vidnejših tovrstnih festivalih pri nas. Razvila je izviren način pripovedovanja pravljic na prostem, v naravi, ki združuje pripovedovalsko prakso z interpretacijo naravne in kulturne dediščine ter doživljajsko pedagogiko. Osem let je za Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik snovala in vodila Kamniške pravljične poti, pripovedovalsko-doživljajska vodenja za družine; projekt pa je prejel nagrado Združenja splošnih knjižnic za inovativni projekt s področja dela z uporabniki.
Bila je tudi soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku, najvidnejšega podeželskega pripovedovalskega festivala pri nas, ki ga od leta 2012 s sodelavci organizira Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik.
Zaradi svojega izvirnega pristopa k spodbujanju družinskega branja je leta 2016 prejela Priznanje Slovenske sekcije IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.
* * *
Potepuški okruški so drobni klateški memoari, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih avtorica, urednica in pripovedovalka Irena Cerar z nami deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. A niso le opisi potepanj po osupljivo lepih in pogosto neznanih krajih. So tudi tkanje stikov z ljudmi, ki tam živijo in avtoričino potovanje vase, osebno iskanje lepote in sozvočja z naravo ter premislek o sebi v hitro spreminjajočem se svetu novih omejitev in delitev.
"Knjiga, ki je nastajala sedem pravljičnih let, raziskuje svet v zamejstvu, naredi krog po robu, ki je kot vmesni prostor; ne le med državami, ampak tudi med resnico in legendami. To je pripoved o etnologiji, arhitekturi, umetnosti, zgodovini, antropologiji, botaniki, geografiji in najpomembnejši vedi od vseh, radovednosti. - Avtorica hodi po osamljenih poteh, za katere se včasih zdi, kot da vodijo v neke druge svetove, kot da skozi njih vstopa v drugo dimenzijo, v preteklost, v starodavnost, v višave, v podzemlje." - (iz spremne besede Irene Štaudohar)
* * *
Književno delo Irene Cerar nosi naslov Potepuški okruški s podnaslovom Kako sem hodila po robu. Najprej bi bilo treba razmisliti, ali res gre za klasični turistični vodnik. Delo je namreč veliko več kot suhoparno nizanje poti in izletniških točk, ki potekajo po slovenskih mejah, pri čemer imamo priložen zemljevid, slovarček z dvojezičnimi imeni in izjemne črno-bele fotografije. Gre za preplet lastnih razmislekov, kritičnih vpogledov v denimo vprašanja o manjšinah in veliko literarnega znanja.
Tako bi skupni imenovalec lahko bil potopisni dnevnik, saj nam avtorica poda svoje utrinke z raziskovanj na izletih v zadnjih sedmih letih, vse je bilo bolj ali manj opravljeno pred koronačasom. Čeprav na trenutke zmoti poudarjanje načrtnosti izletov z namenom pisanja, pa je vseeno mogoče razumeti ta načrt kot prikaz slovenskih točk, ki mejijo na obmejne države, skupaj z njihovo zgodovino, jezikovnim položajem in predvsem nesnovno dediščino, to sta predvsem slovanska mitologija in zgodovina. Presenetljivo je, kako avtorica spretno ubeseduje in prepleta lastna doživetja skupaj z literarnimi referencami, ki jih vnaša v kratke refleksije vsakega "potepa", kot ga imenuje sama. Kljub t. i. okruškom pa so to vseeno bogati vpogledi, ki kljub krajšim zapisom, ponudijo tako informativno plat kot estetsko doživetje. Vse to je prepričljivo in privlačno - spoznamo bolj ali manj znane kraje, ki so na obrobjih geografske ločnice. Tako Irena Cerar ne zapade v patološko ločevanje in definiranje meja in nas skupaj s svojimi vodniki in skrbnicami za ohranjanje domače kulture skrbno vodi po teh poteh - ki so lahko tako tuje kot domače. Skratka meja je le odraz ločevanja. Tako nam prav ta vodnik postreže s spoznavanjem teh obmejnih točk, ki jih ni za spregledati, kaj šele pozabiti.
Še posebej prepričljivo pa je nizanje in analiziranje literarnih referenc in mestoma glasbenih. Gre za bogato zakladnico slovenskih legend, bajk in mitov. Posebno mesto je namenjeno ženskim likom, saj nam avtorica spretno podaja veliko pripovedi o močnih, inteligentnih ženskah, ki so krojile usodo drugim. Ženski liki so, na primer, čarovnice, svetnice, krivopete, najti je lepo Vido in kritično analizo pesmi o njej. Prav ta pronicljivost pa je opažena tudi v odnosu do lastnega pisanja in ustvarjanja ter nenehnega raziskovanja, ki ga dvoje, prej našteto, zahteva. Potepuški okruški so po štirih izjemno bogato preglednih in izčrpnih družinskih izletniških vodnikih veliko bolj osebni in manj faktografski in sistematični. V njih pa je najti vseeno veliko lucidnih uvidov in vpogledov v realno dogajanje in samo prizadevanje za ohranjanje slovenske besede, ki je lahko tudi narečna. Prav ti razmisleki, v katerih nam I. Cerar poda še veliko imen in priimkov posameznikov in posameznic, ki z zavzetostjo vztrajajo pri ohranjanju in skrbi za raznoliko slovenščino in njenega slovstva, dosežejo svoj namen, in sicer zelo prepričljivo.
Potepuški okruški so si s samo filozofijo in fizičnim izgledom knjige podobni z delom Henryja Davida Thoreauja Hoja, ki ga je v slovenščino prevedla Anja Radaljac. Obe deli nas nam namreč nagovarjata h gibanju, k razmerju med umom in telesom. Čeprav je v obravnavanem dnevniku mogoče premalo razmisleka o ekologiji, nam delo vseeno približa naravo kot tako - njeno lepoto in delovanje, kroženje. Vmes nam avtorica poda svoje doživetje, soočanje z lastno fizično bolečino in pa tudi zmogljivostjo. Ki ni popolna. Delo je tako tudi z vidika človekovega delovanja in lastnih omejitev odločni pokazatelj, da v svetu ni samo popolnost ali, po drugi strani, izgorelost. Je vmesnost - in skupnost.
Potepuški okruški so namreč nastali tudi zaradi skupnih doživetij, pohodov in raziskovanj, najsi gre za avtoričine družinske člane ali pa soustvarjalce knjige - to sta fotografa Sašo Kočevar in Janez Skok ter avtorica lucidnega spremnega zapisa Irena Štaudohar.
Potopisni dnevnik in vodič je izjemno delo z vidika popotništva, literature, razmišljanj, poslušanja eden drugega. In da je ne nazadnje vse to prosec in ne samo mimobežna objava na družabnih omrežjih. So več kot okruški, zapiski s potepanj, saj imajo poleg vzdušja bogato sporočilnost. In namen takega dela je torej več kot dosežen. - (Tonja Jelen)
* * *
Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski potopis (knjižno objavljen v preteklem letu). -
Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen. Z nagrado "krilata želva" želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev_ic potopisa (prednostno literarnega).
Nagrado so doslej prejeli: 2017 - Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?, 2016), 2018 - Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan, 2017) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 2017), 2019 - Jakob J. Kenda (Apalaška pot, 2018), 2020 - Petra Vladimirov (Evforija, 2019), 2021 - Ivo Svetina (Malabar, 2020) -
Nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2019 je nagrada tudi denarna (1.500 eur) in od 2021 izkazana z nagrajenčevo/-kino zasaditvijo oz. posvetitvijo visoko rastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
Že šestnajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje - plaketo "Lirikonov zlat" za najtehtnejše festivalne prevode novejše poezije za odrasle prejme letos slovenski književni prevajalec Aleš Mustar za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih pesnikov iz romunščine - Diane Iepure in Romana Şerbana.
Aleš Mustar (roj. 1968 v Ljubljani) je pesnik in prevajalec. Na Univerzi v Bukarešti je doktoriral iz romunske književnosti. Poleg romunske prevaja tudi makedonsko književnost. Knjižno je objavil že več kot 30 prevoidov, ki so naleteli na dober odmev.
* * *
Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle v slovenščino ali iz slovenščine v druge evropske jezike (oboje z izbranimi objavami v festivalni antologiji Rp. Lirikon21 oz. predstavitvami na Lirikonfestu).
Književni prevajalci so lahko v letu 2022 prednostno sodelovali na festivalnem razpisu:
a) s slovenskimi prevodi iz novejše japonske, romunske, slovaške, makedonske in bosansko-hercegovske poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/-ic, ki ustvarjajo v 21. st. v razpisanih jezikih in imajo knjižno objavljeni najmanj dve pesniški zbirki;
b) s prevodi v nemški jezik iz novejše slovenske poezije za odrasle dveh dosedanjih dobitnikov vseslovenske literarne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti" (2006-2021) za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st.
Strokovna žirija 21. Lirikonfesta je za festivalno prevajalsko priznanje v letu 2022 izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi dveh avtorjev_ic (2 x po 100 verzov) v prevodu enega prevajalca_ke.
Festivalno prevajalsko priznanje/plaketo "Lirikonov zlát" so doslej prejeli: 2007 - Andrej Medved (SI), 2008 - Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 - Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 - Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 - Tanja Petrič (SI), 2012 - Andrej Pleterski (SI), 2013 - Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 - Namita Subiotto (SI), 2015 - Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 - Mateja Komel Snoj (SI), 2017 - Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 - Maruša Mugerli Lavrenčič (SI), 2019 - Barbara Pregelj (SI) in 2020 - Gabriella Gaál (SI), 2021 - Dragica Fabjan Andritsakos (SI) -
Priznanje je izkazano s častno festivalno listino in umetniško bronasto plaketo (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) ter s honorirano objavo oz. predstavitvijo prevodov v festivalni antologiji Lirikon21 oz. na festivalnem branju. - Večletni glavni pokrovitelj plakete je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
* * *
Lavreatova beseda
(Družbenokritična napadalnost) - "Morda je napadalnost preoster, slabšalen izraz, vsaj tako ga jaz doživljam. Kot pisec angažirane poezije bi raje govoril o neposredni in posredni angažirani literaturi, saj konec koncev vsaka družbena kritika pomeni "napad" na določen družbeni ustroj. Veliko je tudi odvisno od tega, kaj je vzrok za družbeno kritiko (družbena neenakost, svoboda izražanja, spolna, rasna ali kakšna druga diskriminacija ...). - Menim, da bolj ko je oblast represivna, več prostora je za neposredno poezijo, udarne pesmi, pamflete, lahko bi rekli tudi "napadalno" družbeno kritiko. Nasprotje le-te je posredna (žlahtna) ironija, prisotna že od Shakespeara dalje - lepo zapakirana družbena kritika, na prvi pogled milejša, a zato nič manj učinkovita, ki svetu postavlja ogledalo. - Kot pri vsaki zvrsti, angažirana literatura lahko zdrsne v preveliko neposrednost, v poezijo na prvo žogo, enako kot osebnoizpovedna v preveliko razčustvovanost, vendar je tu govor že o estetskih merilih, o veščinah literarnega ustvarjalca. - Menim, da so družbene razmere tiste, ki narekujejo moč družbene kritike, tudi v literaturi; bolj ko je civilna družba izzvana, bolj "napadalna" postaja družbena kritika. Pred kratkim je Dejan Koban pripravil antologijo Beseda upora, v kateri najdete zelo širok diapazon pesmi; od tistih, v katerih samo zadiši po družbeni kritiki, pa vse do pamfletov. Avtorji so bili pozvani, naj pošljejo svoje pesmi in naletel je na zelo velik odziv."
Aleš Mustar (iz avtorjeve refleksije za književno omizje Lirikonfesta 2022 (o nenaravnosti, nadnaravnosti in protestniškosti v novejši slovenski poeziji)
* * *
https://uvkf.si/sl/uradna-razglasitev-treh-od-stirih-lavreatov-21-lirikonfesta-velenje-2022-
Lirikonfestovanje 2022 Književni ustvarjalci, prevajalci in mednarodni posredniki - prijatelji mesta Velenje
21. književno srečanje v Velenju (2022) / festival liričnega in potopisnega občutja
Velenje v čašah poezije, 7. do 9. junija 2022 / Stari trg / Rezidenčni paviljon Rezervat za poezijo
(na terasi hotela Razgoršek) / Gaj poezije (ob Škalskem jezeru) / Vila Bianca
Akademija Poetična Slovenija 2022 / Velenje, Vila Bianca, 9. junija 2022, ob 19. uri
(lirični koncert glasbene skupine Slamander / slavnostna podelitev festivalnih nagrad ob 19:45)
Večletna glavna pokrovitelja Lirikonfesta: Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo R. Slovenije
Velenjska knjižna fundacija, Stari trg 26, Velenje / T 03 5870 920 / lirikonfest@gmail.com / www.lirikonfest-velenje.si