25. junij, dan državnosti
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki zaznamuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija uradno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Kaj ob 31. obletnici samostojne Slovenije kažejo nekateri statistični podatki?
Število prebivalcev naraslo skoraj za Maribor
Na začetku leta 2022 je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev; to je nekaj več kot 107.000 več kot na začetku leta 1991 ali skoraj toliko, kolikor prebivalcev živi v občini Maribor. 91,8 % prebivalcev Slovenije je leta 2021 imelo slovensko državljanstvo, sledili pa so prebivalci z državljanstvom ene izmed drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije, bilo jih je 6,5 %. Med njimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine (skoraj 82.000 ali 3,9 % prebivalcev Slovenije).
Izboljšuje se izobrazbena raven prebivalcev Slovenije. Od leta 2011 naprej je delež prebivalcev Slovenije s končano srednjo šolo (starih 15 ali več let) ostal precej stabilen, gibal se je med 52,3 % in 53,3 %. Večje razlike so med prebivalci z doseženo osnovnošolsko in terciarno izobrazbo. Delež prvih je 2011 znašal 29,2 %, v 2021 pa 22,2 %, zmanjšal se je torej za 7 odstotnih točk. Ravno obrnjeno velja za prebivalce Slovenije z doseženo terciarno izobrazbo: v 2011 jih je bilo 17,5 %, v 2021 pa 25,0 %.
Stanje na trgu dela dobro
Razmere na trgu dela so bile v letu 2021 ugodne, delovno aktivnih prebivalcev (900.262) je bilo največ od leta 1991. Stopnja anketne brezposelnosti je bila med najnižjimi, odkar izvajamo raziskovanje (4,7 %). Stopnja prostih delovnih mest je bila v 1. četrtletju 2022 najvišja po letu 2008, znašala je 3,0 odstotka. Najvišja je bila v gradbeništvu (7,6 %) in gostinstvu (6,6 %), najnižja pa v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (0,5 %) in javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (0,3 %).
Trg dela v Sloveniji se spreminja, med drugim narašča delež delovno aktivnih tujcev. Leta 2010 jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi 7 %, 2021 pa 12 %. V vseh letih so med delovno aktivnimi tujci v Sloveniji prevladovali moški. V 2021 je bilo med delovno aktivnimi tujci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav članic EU, 71 % moških, med tistimi iz preostalih držav pa 81 %. Med delovno aktivnimi tujci iz EU jih je največ delalo v predelovalnih dejavnostih (30 %), med tistimi iz preostalih držav pa v gradbeništvu (30 %).
S povprečno mesečno plačo lahko kupimo več dobrin
Primerjati plače skozi daljše časovno obdobje ni preprosto; pri primerjavi cen in plač od leta 1991 do danes je treba vedeti, da smo v Sloveniji v tem obdobju prešli iz dinarjev na uporabo bonov, nato tolarjev in nazadnje evrov. Razliko v višini povprečne plače zato najbolje ponazorimo s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v letu 1991 in koliko danes. Leta 2021 smo tako v primerjavi s 1991 lahko kupili, na primer, 1.068 kg več belega sladkorja, 139 kg več kruha ali 19 več moških kavbojk.
BDP višji
Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je leta 2021 znašal 24.678 EUR, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je znašal 5.131 EUR. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (-7,5 %) in leta 2020, ko nas je zajela pandemija covida-19 (-4,2 %). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,1 %) in 2007 (7,0 %).
Vrednost uvoza višja od izvoza
Po začasnih podatkih je bil v 2021 uvoz v Slovenijo vrednostno za 6,3 % višji od izvoza; uvozili smo za 42,0 mrd. EUR blaga, izvozili pa za 39,5 mrd. EUR. Največjo vrednost je dosegel uvoz blaga iz Nemčije (14,9 % skupne vrednosti uvoza), sledili sta Italija (11,4 %) in Švica (10,2 %). Tudi pri izvozu so bile te tri države najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije: v Nemčijo smo vrednostno izvozili za 17,3 % vsega blaga, v Švico 13,3 %, v Italijo pa 10,7 %.
Najpomembnejši uvozni in izvozni proizvodi so bili kemični proizvodi (vrednostno so predstavljali 29,0 % vsega uvoza in 27,7 % izvoza), stroji in transportne naprave (27,3 % uvoza in 32,6 % izvoza) ter izdelki, razvrščeni po materialu (16,8 % uvoza in 18,1 % izvoza).
47 % energije uvožene
V zadnjem času v ospredje prihaja oskrba z energijo. Skupna količina domačih virov energije v letu 2021 je bila 3,3 mio. toe (= 140 PJ), kar je bilo za 9 % manj kot leto prej. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 % potreb po energiji, preostalo količino pa je uvozila. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza.
Za oskrbo države z energijo je bilo v letu 2021 na voljo 6,4 mio. toe (= 267 PJ) oz. za 0,2 % več kot leto prej. V strukturi oskrbe z energijo so - tako kot v prejšnjih letih - prevladovali naftni proizvodi (31 %), najmanjši delež pa je imel zemeljski plin (12 %).