O-STA

Vse, kar morate vedeti o okužbi s HPV: Zakaj je virus nevaren in kako se zaščititi?

ginekologinja
hpv1
hpv2
mladi par

Humani papilomavirus (HPV) je v svetu znan kot najpogostejša spolno prenosljiva okužba, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Za okužbo je lahko namreč dovolj že tesen stik, povsem napačno pa je razmišljanje, da je nevaren le za ženske. Veliko težav namreč lahko povzroči tudi moškim.

Kaj je HPV in kaj povzroča?

HPV je pravzaprav skupina virusov- poznamo več kot 200 različic oziroma genotipov, najdemo pa jih lahko v koži in sluznicah ljudi. Po svetu je danes s HPV okuženih približno 600 milijonov ljudi.

Okužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, posamezniku lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine brez bolezenskih znakov in brez hujših posledic. Nekateri manj rizični genotipi HPV so vzrok neprijetnih in trdovratnih genitalnih bradavic, poznamo pa tudi trinajst zelo nevarnih.

Slednji lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visokorizični genotipi HPV so tako vzrok za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.

Evropska statistika

Rak materničnega vratu je za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti drugi najpogostejši rak, takoj za rakom dojk. Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, je rak materničnega vratu še vedno zdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer na letni ravni za njim zboli okrog 120 žensk, med 40 in 50 pa jih žal vsako leto umre, navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zaskrbljujoč je tudi podatek, da mora v Sloveniji zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 1600 žensk.

Kako se okužimo in kdo je najbolj izpostavljen?

Zmotno je prepričanje, da se virusi HPV se najpogosteje prenašajo z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi. A pravzaprav so dovolj že tesni intimni stiki, npr. stiki s sluznico ali kožo okužene osebe. Prav tako je pomembno vedeti, da jih med različnimi deli telesa lahko prenašamo tudi z rokami, prenos pa je možen tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Večina ljudi se sicer okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, torej v starostnem obdobju med 15 in 25 let.

Okužbi s HPV tvega vsak spolno aktivni posameznik, tudi če je imel spolni odnos le z eno osebo, simptomi pa se lahko razvijejo tudi leta po spolnem odnosu z okuženim. Pravzaprav je izjemno težko (iz)vedeti kdaj ste virus prvič dobili. Kar pa je pomembno, je vedeti, da za okužbo s HPV ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.

Čeprav morda velja nekakšno splošno prepričanje, da je virus nevaren predvsem za ženske, to ne drži povsem. Okužijo se lahko tako moški kot ženske. V javnosti je še vedno veliko premalo informiranosti, da HPV povzroča številne bolezni tudi pri moških oziroma dečkih. Po okužbi s HPV se pri moškem lahko razvije rak penisa, ustnega dela, žrela, prav tako lahko v spolovilu ali žrelu nastanejo papilomi, bradavice, ki se kljub posegu v 30 odstotkih pojavijo ponovno. Stroka zato ugotavlja, da za t. i. čredno imunost ne zadošča zgolj cepljenje deklic, ki bi pasivno zaščitilo tudi dečke, ampak je potrebno tudi cepljenje dečkov.

Kako se zaščititi?

Recept za zaščito je zelo preprost. Strokovnjaki so si enotni, da se najučinkoviteje pred okužbo s HPV in s tem pred rakom zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji se ga od lanskega leta lahko brezplačno udeležijo tako deklice kot tudi dečki od 6. razreda osnovne šole oziroma od 12. leta starosti dalje.

Pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj, saj je najbolj učinkovito pred prvo okužbo. Za večino otrok sta dovolj le dva odmerka cepiva, če se cepijo pred 15. letom starosti, zato strokovnjaki pozivajo starše, da s pravočasno odločitvijo za cepljenje njihovih otrok v mladosti, poskrbijo za njihovo zdravje v odrasli dobi. Ko je okužba enkrat prisotna, je cepivo žal ne zdravi. Cepljenje je sicer priporočljivo do 26. leta starosti, po tej starosti pa je priporočljivo po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo.

Uvedba brezplačnega cepljenja za dečke je bil velik korak k zaščiti slovenskih dečkov pred boleznimi, ki jih povzroča HPV ter vzpostavitvi kolektivne imunosti. Vendar pa je precepljenost v Sloveniji trenutno še vedno prenizka in je po zadnjih podatkih v času pandemije covid-19 celo nekoliko upadla, kar ovira odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV.

"V šolskem letu 2020/21 smo v Sloveniji zabeležili 49,8 % precepljenost šestošolk proti HPV, kar je skoraj 9 % manj kot v šolskem letu 2019/20, ko je precepljenost znašala 58,5 %," opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.

Je pa že opaziti dvig precepljenosti dečkov. Namreč, pred uvedbo cepljenja dečkov proti HPV v program cepljenja, se je v Sloveniji proti HPV cepilo med 3 % in 5 % dečkov, do konca junija 2022 pa je po preliminarnih podatkih polno cepljenje proti HPV prejelo že okoli 15 % dečkov, rojenih leta 2010.

Ali je cepivo učinkovito?

Cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki je na voljo v Sloveniji, velja za zelo učinkovito zaščito pred okužbami s sedmimi najpogostejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju, pa so največkrat blagi in prehodni (pordelost na mestu vboda, rahla oteklina na tem delu, kratkotrajna povišana temperatura ipd.).

Odločitev v drugi smeri, torej proti cepljenju, ima lahko velike posledice za zdravje. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh.

Dr. Šinkovec Zorko ob tem poudarja, da zaščita po cepljenju traja vsaj deset let in je najverjetneje dolgotrajna.