Možne digitalne rešitve izzivov slovenskega podeželja

Prebivalstvo, ki živi na podeželju, se v primerjavi s prebivalci urbanih območij sooča s tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Pomanjkanje ustreznih digitalnih veščin to tveganje še povečuje. Leta 2015 se je skoraj 20 % prebivalcev slovenskega podeželja soočalo z revščino ali socialno izključenostjo. Leta 2016 je, na primer, do interneta lahko dostopalo največ 60 % posameznikov s podeželja, medtem ko je bil delež takšnih posameznikov, ki živijo v mestih, 80 %. Prav tako so mladi na podeželju pogosto v neenakem položaju v primerjavi s sovrstniki v mestih, kar je posledica oddaljenega in neurejenega dostopa do urbanih središč, ki jim otežuje dostop do kakovostnih zaposlitev ter javnih storitev. Kljub temu imajo podeželska območja v Sloveniji zaradi svoje posebnosti in izkušenj na različnih gospodarskih področjih (npr. lesna galanterija na jugovzhodu države, vinogradništvo po državi) velik potencial. V digitalnem inovacijskem stičišču 4PDIH zato z različnimi projekti naslavljajo navedene izzive ter prebivalcem pomagajo pri izkoriščanju lastnih potencialov in potencialov njihovega kraja.

Podeželska digitalna inovativna stičišča

Podeželska digitalna inovacijska središča so učinkovit način za izboljšanje lokalnega okolja na bolj trajnosten način, saj vplivajo na lokalna podjetja, ljudi in lokalne oblasti. To so v 4PDIH pokazali s študijo primera Divina Wine Hub Šmarje. Takšno inovacijsko središče lokalnim podjetjem zagotavlja možnosti za uporabo inovativnih tehnoloških rešitev, saj jih podpira z ustrezno tehnološko opremo in usposobljenimi ljudmi. Z ekonomskega vidika trajnosti je to privedlo do optimizacije poslovnih procesov, zmanjšanja stroškov, novih zaposlitvenih možnosti ter krepitve trajnostne potrošnje in trženja za vinogradnike. Poleg tega prispeva k okoljski trajnosti, saj ustrezno ocenjuje razmere v vinogradih za določitev optimalnega časa in lokacije učinkovitega ukrepanja, kar vodi k zmanjšanju okoljskega odtisa.

Digitalizacija v območju Alp

Tako kot podeželska tudi gorska območja še niso na enaki ravni privlačnosti za delo in življenje, enaki ravni (javnih) storitev, enaki stopnji inovativnosti v gospodarstvu ter ozaveščenosti o lastnem premoženju kot urbana območja. To je večinoma posledica pomanjkanja digitalne infrastrukture in (javnih) storitev na visoki ravni, razkoraka v digitalnih veščinah in kompetencah, pomanjkanja prilagojenih pametnih ukrepov in politik ter posledičnega pomanjkanja gospodarskih priložnosti, ki pogosto povzročijo primere depopulacije in gospodarskega nazadovanja. Digitalizacija predstavlja priložnost za podeželje in gorska območja, da zmanjšajo ta razkorak. Eden od projektov, s katerim v 4PDIH naslavljajo te izzive, je SmartCommUnity. V sklopu projekta v izbranih testnih območjih pametni prehod spodbujajo z ustvarjanjem regionalnih povezav med naprednejšimi in manj naprednimi testnimi območji, kar spodbuja krepitev zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks in pridobljenih izkušenj v skupnosti ter mobilizacijo energije skupnosti. Naslavljajo različne tematike, kot so spodbujanje gospodarskega razvoja skozi krepitev trajnostnega turizma, uporaba digitalnih tehnologij za krepitev lokalne alpske identitete, sledljivost regionalnih oskrbnih verig (od kmetije do mize) ter trajnostno mobilnost.

Mednarodno delovanje za digitalizacijo ruralnih območij

Pomemben segment pri razvoju in napredku manj razvitih območij je tudi izmenjava dobrih praks. Tako so v 4PDIH v sklopu projekta "Peer-to-peer Cooperation With Iraqi Governorate Al Anbar" z izmenjavo dobrih praks iz Slovenije spodbujali razvoja kmetijstva v iraški provinci Al Anbar. Cilj je bil povečati zmogljivosti iraške province in se spoprijeti z njenimi prednostnimi izzivi v kmetijstvu. Med drugim so predstavnikom iz Iraka predstavili Kmetijski inštitut Slovenije in njegovo rastlinsko gensko banko, Slovensko čebelarsko akademijo, v sklopu obiska Infrastrukturnega centra Jablje so si ogledali bioplinarno, oljarno, proizvodnjo biodizla, rastlinjake in kmetijske stroje, obiskali so tudi Ajdovščino, kjer jim je vodstvo Regionalne agencije ROD predstavilo razvoj in delovanje agencije ter delovanje, vzdrževanje in nadgradnjo virtualne tržnice kmetijskih pridelkov. Rezultati projekta so že vidni, saj je s pomočjo dobrih praks iz Slovenije in semenskih sredstev projekta zaživel Kmetijski razvojni center (KROC) v Anbarju.