Mednarodni dan gozdov
Naslovna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov pod okriljem FAO je Gozdovi in zdravje, opozarja pa na povezanost zdravja gozdov in ljudi ter vlogo trajnostne skrbi za gozdove pri blaženju podnebnih sprememb.
Vremenske ujme pogojujejo gozdnogojitvene ukrepe
Zaradi silovitejših naravnih ujm v zadnjih letih gozdnogojitvena dela v veliki meri narekujejo posledice teh pojavov.
Leta 2021 je bilo v Sloveniji posekane 4,1 mio. m3 lesne mase, od tega je delež sanitarne sečnje znašal 26 %. V obnovo gozdov je bilo vloženih 1 mio. EUR, za nego je bilo porabljenih 2 mio. EUR, za redno obnovo pa okrog 450.000 drevesnih sadik ali 0,3 mio. EUR.
Struktura sanitarne sečnje
Zaradi spreminjajočih se okoljskih razmer so bolezni gozdnega drevja vse pogostejše, kar odraža tudi struktura sanitarne sečnje, eden izmed kazalnikov zdravja gozdov.
Leta 2021 je bil v Sloveniji delež sanitarnega poseka zaradi bolezni gozdnega drevja 19-odstoten ali za 8 odstotnih točk večji kot leto prej.
Največji del sanitarnega poseka (33 %) je bil opravljen zaradi pomnožitve podlubnikov (lubadarja), najmanjši del (17 %) pa zaradi drugih sanitarnih vzrokov.
Lesne zaloge
Večina slovenskih gozdov se upravlja, njihova lesna zaloga pa se uporablja za gospodarske namene. Količina vseh lesnih zalog v gozdovih v Sloveniji je bila leta 2021 ocenjena na 364 mio. m3 ali 173 m3 na prebivalca. Lesne zaloge v gospodarskih gozdovih obsegajo okoli 340 mio. m3, v negospodarskih gozdovih pa okoli 25 mio. m3.
Ponor ogljika
Gozdovi pomagajo blažiti nekatere učinke podnebnih sprememb na zdravje ljudi, saj delujejo kot ponori ogljika (CO2) ter uravnavajo temperaturo planeta in vodne tokove. Leta 2020 je v Sloveniji hektar gozda v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju vezal 9 ton CO2. Ob upoštevanju ponorov je količina izpustov CO2 znašala okrog 8 mio. ton. Delež izpustov CO2 je bil ob upoštevanju ponorov manjši za 37 %, v obdobju 2010-2020 pa za 19 %.
Potencial za trajnostno rabo lesa
15. globalni cilj trajnostnega razvoja spodbuja "zaščito, obnovo in promocijo trajnostne rabe kopenskih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi". Delež izvoza gozdnih lesnih sortimentov izmed doma proizvedenih sortimentov prikazuje izgubo proizvodnega potenciala za trajnostno rabo lesa. Slovenija je v 2021 izvozila 35 % v tem letu proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo uporabo je doma ostalo 65 % posekane lesne surovine oz. za 4 odstotne točke več kot leto prej. Izvozila je 58 % (okoli 1,1 mio. m3) doma proizvedenih hlodov za žago in furnir ter 18 % (približno 200.000 m3) lesa za kurjavo.
Trajnostna energetska raba lesa
Pri izpolnjevanju 15. globalnega cilja trajnostnega razvoja je uporaba lesa kot vira energije velikega pomena, k temu pa precej prispeva poraba lesa v gospodinjstvih. Slovenska gospodinjstva so leta 2021 porabila 1,1 mio. ton lesnih goriv (v obliki drv ter lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov), 90 % te količine so bila drva. 89 % energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 9 % za ogrevanje sanitarne vode, 1 % pa za kuhanje.