Tekma vs. vojna: pogovor ob knjigah Tujost kapitala in Eshatološka vojna

Pogovor ob knjigah Tujost kapitala in Eshatološka vojna

v ponedeljek, 17. aprila, ob 18. uri v Galeriji ŠKUC, Stari Trg 21, Ljubljana.

Umetnost posla ali umetnost bojevanja? Katera je bolj temeljno načelo?

Primož Krašovec, avtor knjige Tujost kapitala (2021), in Miroslav Griško, avtor knjige Eshatološka vojna (2022), bosta imela na voljo vsak 15 minut, da zagovarjata svojo preferenco. Nekakšen hitropotezni šah, pri čemer se gre vprašati, ali je (takšen) šah metafora/mehanizem tekme ali vojne.

Po uvodnih nastopih bo čas za vprašanja moderatorja in publike.

Konkurenta/bojevnika: Primož Krašovec, Miroslav Griško

Koncept in moderiranje: Marko Bauer

Vizualija: Jaka Neon

Organizirata: Založba Sophia in Galerija Škuc

Na dogodku bo mogoče kupiti knjigi obeh avtorjev.

Več o knjigah:

Tujost kapitala: Kaj sta to alevičarski/postpolitični Marx in marksizem? Avtorjeva teza je, da gre za vse tisto, kar trči ob realno avtonomijo kapitala. Fragmente tega trka je najti v Marxovem Kapitalu, Očrtih in poznih rokopisih, teoretskem antihumanizmu (zgodnji Rancière), ultralevičarskih teorijah (Camatte), novejših marksovskih razpravah o teoriji vrednosti in denarja (Heinrich, Bryan in Rafferty) ter o razmerju med kapitalom in tehnologijo (razprave o avtomatizaciji, robotih in splošnem intelektu). V teh delih kapital ne nastopa niti kot razmerje med ljudmi niti kot razmerje med ljudmi in rečmi, temveč je določujoče razmerje, tj. tisto, ki določa tako svojo subjektivno kakor objektivno funkcijo. Osnovna premisa knjige je, da so politika, ideologija, diskurz/pisava del starega reda (ancien régime), neposredno predkapitalističnega obdobja evropske zgodovine, ki se samoregulira s pomočjo uma, diskurza, reprezentacije, pomena. Kapital ni le nova ekonomska "baza", kjer bi politična in ideološka "nadzidava" ostali podobni tisti iz 18. stoletja, temveč aktivno in uničujoče transformira politiko in ideologijo: politika se "tehnizira", ne izdeluje idealnih načrtov in programov, temveč tehnične fixes in oblike zavarovanja pred tveganjem (Foucault). Ideologija v klasični obliki izgublja moč in pomen, nadomeščajo jo za kapitalizem izdelani in kapitalizmu prilagojeni algoritmi, ki ne povezujejo posameznikove duše ali zavesti z dominantnim diskurzom, temveč vežejo infrasubjektivna mikronagnjenja s čedalje bolj sofisticiranimi oblikami algoritemske ponudbe (komercialne, politične, novinarske itn.). Teorija ideologije v 21. stoletju zato ni več toliko teorija diskurza, temveč je bolj teorija afekta.

V Eshatološki vojni se avtor vrača k eni prvih filozofskih trditev, ki pravi, da sta življenje in svet v stalnem vojnem stanju. Kot bralci lahko tako sledimo koncepciji od evolucijske biologije, strategijam preživetja, metafiziki vojnih strojev, kartelov in tolp vse do politične teologije in do povsem notranje osebne vojne, izražene v samomorilskem dejanju.

Vabljeni!