Sophijin simpozij ALTERNATIVNE KARTOGRAFIJE AVANTGARDE: transverzala Praga - Ljubljana - Beograd

Založba SOPHIA v sodelovanju z Galerijo ŠKUC

Sophijin simpozij ALTERNATIVNE KARTOGRAFIJE AVANTGARDE: transverzala Praga - Ljubljana - Beograd

Ponedeljek, 18. november, ob 18. uri v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

Sodelujejo: Kristina Pranjić, Irina Subotić (Beograd), Lev Kreft, Blaž Gselman

Ob knjigah Kristine Pranjić Jugoslovanska avantgarda in metropolitanska dada in Karla Teigeja Semenj umetnosti vabimo na drugačen pogovor o evropskih avantgardah, o doslej prezrtih metodoloških, umetniških in političnih vidikih prevladujočih interpretacij zgodovinskih avantgard.

Literarna komparativistka in rusistka dr. Kristina Pranjić v svoji študiji izrisuje omrežja povezav lokalnih avantgard z njihovimi mednarodnimi ustreznicami - premišljuje razmerja vzajemnega dopolnjevanja, temeljni internacionalizem in težnjo po povezani raznoliki globalni avantgardi. Jugoslovanske zgodovinske avantgarde uspešno iztrga iz nacionalnega in nacionalističnega prilaščanja, a tudi iz dominantne akademske vednosti, iz njenega hierarhičnega in kolonialističnega umeščanja. Pokaže, kako revolucionarna je bila prav jugoslovanska avantgarda v umetnostnem in političnem smislu skozi vseh sedemdeset let obstoja Jugoslavije, in kako je tudi sama pletla večstranske povezave naokrog po svetu in vanje vnašala lastni sprejem in zavrnitev tistega, kar je potovalo po omrežju na vse strani. Knjiga daje prenovljen epistemološki aparat za mišljenje zgodovinskih avantgard in omogoča njihovo novo konceptualizacijo, osvobojeno tudi od ideološkega reduciranja.

Med akterji mednarodnih povezav je bil tudi češki avantgardni teoretik in kritik ter vsestranski umetnik Karel Teige, soustanovitelj gibanj Devětsil in Leve fronte, eden prvih antistalinistov med marksisti, povezovalec ruskega revolucionarnega avantgardnega gibanja in zahodnega nadrealizma, a obenem tudi njun vsebinski kritik. Sredi burnih dogajanj zgodovinskih avantgard na križišču med Vzhodom in Zahodom, tako umetniškim kot političnim, je svoj lastni analitični pogled ukoreninil prav na tem "razcepu", ki ga ni zmogel misliti niti "kapitalistični Zahod" niti "stalinistični Vzhod". Izmed njegovih številnih teoretskih in programskih spisov Intelektualci in revolucija, Nova proletarska umetnost, Sovjetska kulturna produkcija in vprašanja kulturne dediščine, Svet, ki vonja, Uvod v moderno slikarstvo, O sociologiji arhitekture, Manifest poetizma, Nadrealizem proti toku, Razvojne spremembe umetnosti, Fenomenologija moderne umetnosti idr. ima Semenj umetnosti posebno mesto.

Vabljeni k dejavni udeležbi!

Več o knjigah na naši spletni strani www.zalozba-sophia.si

Sophijin simpozij organizira Založba Sophia ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.