22. aprila zaznamujemo svetovni dan Zemlje
Geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje je ponovno "Investirajmo v naš planet". Z nadaljevanjem aktivnosti iz prejšnjega leta želijo organizatorji še bolj poudariti ključne teme, predvsem širjenje znanja o podnebju in podnebnih spremembah ter o pomembnosti obnavljanja gozdov, vlaganj v varstvo okolja na vseh ravneh in zmanjšanja količine odpadkov iz plastike.
Svetovni dan Zemlje z raznovrstnimi aktivnostmi zaznamuje več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Cilj je spodbuditi k spremembam človekovega ravnanja v smeri družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Pri tem so zelo pomembni tudi podrobni in kakovostni podatki, ki prikazujejo stanje na omenjenih področjih. Tovrstne podatke o Sloveniji, ki jih zbira SURS, predstavljamo v nadaljevanju.
Emisij toplogrednih plinov v obdobju 2012-2021 za skoraj desetino manj
V Sloveniji je leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton emisij toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2) oz. za 9 % manj kot v 2012. CO2 je (ob upoštevanju pretvorbe v ekvivalent CO2) predstavljal 82 % vseh izpustov TGP, metan (CH4) 11 %, didušikov oksid (N2O) 5 % in F-plini (HFC, PFC in SF6) 2 % vseh emisij TGP.
V Sloveniji manj emisij TGP kot v EU-27
Količina nastalih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca je leta 2021 v Sloveniji znašala 6,0 tone, na ravni EU-27 pa 6,4 tone. Najmanjša je bila na Malti in na Švedskem (3,8 oz. 3,9 tone), največja pa v Luksemburgu in na Danskem (13,4 oz. 11,2 tone).
Količine odloženih komunalnih odpadkov se zmanjšujejo
Leta 2021 je v Sloveniji nastalo 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oz. 518 kg na prebivalca. To je bilo za 47 % več kot leta 2012. V istem obdobju se je količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 %, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal - s 46 % na 74 %.
Gozdne površine v Sloveniji obsegajo 1,18 milijona hektarjev
Gozd je eden najpomembnejših ponorov emisij CO2 in filter trdnih delcev (PM2,5 in PM10). Gozdne površine so tako med ključnimi dejavniki pri prehodu na neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU-27. Leta 2021 je površina gozdov znašala 1,18 milijona hektarjev, od tega je bilo 9.400 hektarjev gozdnih rezervatov in 98.800 hektarjev varovalnih gozdov. Večjih sprememb pri gozdnih površinah v obdobju 2012-2021 nismo zaznali.
Število vozil na alternativni pogon se povečuje
Konec leta 2021 je bilo v Sloveniji prvič registriranih 5.413 novih osebnih avtomobilov na električni pogon in 16.045 osebnih avtomobilov na hibridni pogon; prvi so tako predstavljali 0,5 %, drugi pa 1,3 % vseh prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v državi. Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov na ti dve vrsti pogona se v zadnjih letih opazno povečuje: leta 2017 je bilo število prvih registracij električnih osebnih avtomobilov 297, leta 2021 pa 1.742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1.162 na 8.123.
Tekoči izdatki za varstvo okolja vse večji
Investicije v varstvo okolja so se v Sloveniji v obdobju 2012-2021 zmanjšale s 394 milijonov EUR na 352 milijonov EUR, izdatki za varstvo okolja pa so se v tem obdobju povečali s 489 milijonov EUR na 787 milijonov EUR. Največji delež naložb je bil v 2021 namenjen varstvu zraka in klime (35 %) ter upravljanju voda (29 %), največji delež tekočih izdatkov pa ravnanju z odpadki (58 %).