O-STA

Ekološki odtis - kako konkretno ovrednotiti svojo potrošnjo?

Ekološki odtis
Ekološki odtis
Svetovni dnevi ekološkega dolga

Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga naš potrošniški življenjski slog predstavlja za okolje.

Ekološki dolg

Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega vsi ljudje skupaj, na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno in nezadržno pomika proti pomladi - Slovenija živi "na kredit" že od 18. aprila, svet pa od 28. julija.

Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža tako našo prihodnost kot prihodnost naših zanamcev. Ekološki dolg predstavlja idejo, da moramo za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji živeti znotraj meja biokapacitete in prilagoditi način življenja, da v določenem obdobju ne potrošimo več virov, kot jih lahko narava v istem obdobju obnovi. Da to dosežemo in hkrati ohranimo obstoječo kakovost življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.

Človeštvo že od leta 1971 presega zmogljivosti našega planeta. Posledice tega ravnanja se kažejo v degradaciji okolja in v podnebnih spremembah, ki med drugim povzročajo vedno hujše požare, suše in poplave. Poleg škode, ki jo povzroča ljudem, takšen način življenja tudi resno ogroža svetovne ekosisteme, ki nam zagotavljajo hrano, pitno vodo in druge naravne vire.

Ekološki odtis

Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga naš potrošniški življenjski slog predstavlja za okolje. Organizacija GFN je razvila način spremljanja in vrednotenja ekološkega odtisa, ki temelji na naslednjih šestih glavnih komponentah: kmetijske površine, pašniki, ribolovna območja, gozdovi, pozidane površine in ogljični odtis.

Tako kot biokapaciteta je tudi ekološki odtis izražen v globalnih hektarjih, ki predstavljajo ovrednotenje vseh produktivnih površin na svetu, ki jih imamo na voljo za zagotavljanje bivanjskih pogojev, na primer čistega zraka in pitne vode, in za proizvodnjo vseh drugih za življenje potrebnih dobrin. Poleg hrane in oblačil to vključuje tudi stavbe, pohištvo, elektriko ipd. Trenutno trošimo toliko, kot da bi poleg Zemlje imeli na voljo še dodatnih 75 % enakega planeta. Če bi vsi živeli kot Slovenci ali povprečni Evropejci, pa bi potrebovali več kot tri cele Zemlje! Tako potratno ravnanje je negospodarno in na dolgi rok neodgovorno.

V zadnjih 50 letih je ogljični odtis zavzel največji delež ekološkega odtisa in postal glavni problem razvitih držav, tudi Slovenije. Predstavlja površino gozdov in drugih ponorov ogljika, ki jih potrebujemo, da iz ozračja odstranimo dodatne toplogredne pline, ki jih ljudje izpuščamo v zrak. Do teh izpustov pride zaradi svetovne odvisnosti od premoga, plina in, predvsem, nafte za proizvodnjo elektrike, toplote in pogon vozil. Z zmanjšanjem odvisnosti od omenjenih virov in, posledično, ogljičnega odtisa bi preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb. Kljub opozorilom znanstvenikov pa vlade po svetu še vedno vlagajo več v plinovode in nove ceste kot pa v obnovljive vire in železnice, čeprav nas je prav to pripeljalo v trenutno zagato.

Izračun osebnega ekološkega odtisa

Naš življenjski slog se odraža v našem ekološkem odtisu, saj narekuje naše navade glede nakupovanja, prehranjevanja in potovanja. Vse navedeno predstavlja pritisk naše potrošnje na obnovitveno sposobnost naravnih ekosistemov. Svoj ekološki odtis lahko ocenimo s spletnim kalkulatorjem. Na isti povezavi najdemo tudi napotke za zmanjšanje ekološkega odtise.

Kako torej zmanjšati ekološki odtis?

Zmanjšanje ekološkega odtisa se sliši kot zahteven izziv, a lahko s pametnim načrtovanjem in vlaganjem v primerne tehnološke in sonaravne rešitve poskrbimo za naše okolje in hkrati ohranjamo oziroma celo izboljšamo kakovost našega življenja. Organizacija GFN je zbrala številne dobre prakse v okviru svoje kampanje za premik datuma ekološkega dolga #movethedate.

Najlažje bo, če se vprašamo, kakšen svet želimo zapustiti svojim zanamcem. Prihodnost je lahko taka, da namesto stresnega prebijanja skozi prometne zamaške v lastnem avtomobilu pot opravimo s hitrim in udobnim vlakom, ki se do sekunde natančno drži voznega reda. Lahko je videti tako, da se za zanesljivo proizvodnjo elektrike zanašamo na s soncem obsijano streho v dobro izoliranem in udobnem stanovanju, da nosimo kakovostna in trpežna oblačila, da lahko preprosto popravimo elektronske in druge naprave in da uživamo v lokalni ekološko pridelani hrani.

Slovenija se je zavezala k zmanjšanju ekološkega odtisa za 20 % do leta 2030. Zaradi boljšega spremljanja je ARSO ta cilj vključil v Poročilo o okolju v RS (Poglavje 11) kot enega glavnih kazalnikov. Zato moramo razogljičiti energetiko, preiti na električna vozila, izdatno izboljšati javni prevoz in povečati energetsko učinkovitost v stavbah in industriji. Morali bomo tudi spremeniti svoje potrošniške navade z zmanjšanjem deleža mesa in mlečnih izdelkov v svoji prehrani ter bolj trajnostno naravnati svoje nakupe in načine potovanja, ki bodo zato morali postati dostopnejši. S temi ukrepi bomo hkrati ublažili posledice podnebnih sprememb in se prilagodili nanje.

Ugotovitev

Doseganje zgoraj opisanega sveta ni znanstvena fantastika, temveč nujna realnost, brez katere ni prihodnosti na tem planetu. Na dolgi rok ne moremo živeti "na kredit"; naš planet nas že sedaj opozarja na posledice naših dejanj, zato je ukrepanje nujno. Veliko lahko prispevamo sami - poleg prilagoditev življenjskega sloga moramo in smo dolžni od svojih izvoljenih predstavnikov zahtevati potrebne ukrepe za zmanjšanje ekološkega dolga in zagotovitev trajnostne prihodnosti - ne samo za nas, ampak za celoten ekosistem, ki predstavlja naš dom na tej majhni modro-zeleni frnikoli, ki drvi skozi črnino vesolja.

Jurij Stritih

Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu ozaveščanja in informiranja o podnebnih spremembah z uporabo kazalcev okolja in poročila o stanju okolja 2022.