1. maj, praznik dela
Stopnja delovne aktivnosti višja, stopnja brezposelnosti pa nižja od povprečja EU-27
Lani je stopnja delovne aktivnosti (20-64 let) v EU-27 znašala 74,7 %, kar je bilo največ v zadnjem desetletju. Najvišjo je imela Nizozemska (82,9 %), najnižjo pa Italija (64,8 %). V Sloveniji je bila s 77,9 % za 3,2 odstotne točke nad povprečjem EU-27.
Stopnja brezposelnosti v EU-27 je bila 5,9-odstotna, najnižja v zadnjem desetletju. Najnižja je bila na Češkem (2,2 %), najvišja pa v Španiji (12,6 %). V Sloveniji je bila s 3,9 % za 2,0 odstotne točke nižja od povprečja EU-27.
Kolikšna je bila stopnja delovne aktivnosti v prejšnjem letu po Sloveniji?
Stopnja delovne aktivnosti med osebami v starostni skupini 20-64 let je bila najvišja v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji (pri obeh nad 80 %), najnižja pa v posavski, zasavski in obalno-kraški regiji (v vseh pod 75 %). V vseh statističnih regijah je bila stopnja delovne aktivnosti med moškimi višja kot med ženskami.
Največ strokovnjakov
Lani je bilo v Sloveniji med delovno aktivnimi največ strokovnjakov, 210.919 ali 23 % vseh delovno aktivnih. V tej poklicni skupini je bilo 60 % žensk. Najvišje povprečne mesečne neto plače so v 2021 imeli zaposleni v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji (2.061 EUR), sledili so strokovnjaki (1.744 EUR).
7,6 % delovno aktivnih običajno delalo ob nedeljah
V Sloveniji je leta 2021 ob sobotah običajno delalo 13,5 % delovno aktivnih (15-64 let), ob nedeljah pa 7,6 %. Oba deleža sta bila pod povprečjem EU-27 (ta znaša 21,7 % oziroma 11,5 %). Po drugi strani pa je bil delež delovno aktivnih v Sloveniji, ki so običajno delali ponoči (5,9 %), nad povprečjem EU-27 (4,3 %).
Vsak deseti večino svojega delovnega časa porabil za opravljanje težjega fizičnega dela
Med delovno aktivnimi, ki so ves delovni čas ali večji del tega porabili za premikanje težkih bremen, dvigovanje ljudi ali za delo v utrujajočih in bolečih položajih (13 % delovno aktivnih), sta bili dve tretjini moških in tretjina žensk. Po drugi strani pa 45 % delovno aktivnih med delovnim časom ni opravljalo težjega fizičnega dela, med temi je bilo več žensk (55 %).
Dijaki in študenti najbolj zadovoljni z življenjem
Lani so bili s svojim življenjem najbolj zadovoljni dijaki in študenti, v povprečju so svoje zadovoljstvo ocenili z 8,0 (na lestvici 0-10). Na drugem mestu so bili samozaposleni in zaposleni (povprečna ocena 7,8). Obe skupini sta zadovoljstvo z življenjem ocenili za pol odstotne točke bolje kot pred desetletjem, a nekoliko slabše kot v 2021, ko sta bili z življenjem najbolj zadovoljni v zadnjih desetih letih (samozaposleni: 8,1, zaposleni: 7,9).
V prekarnih oblikah dela skoraj četrtina mladih
Lani je bila nekoliko manj kot četrtina (24 %) delovno aktivnih mladih (15-29 let) vključena v prekarne oblike dela, od tega jih je 82 % delalo prek študentskega servisa, desetina prek agencije za posredovanje dela, 8 % pa je bilo zaposlenih za krajši delovni čas. Pri zadnjih je šlo za osebe, ki niso našle dela z daljšim delovnim časom, oziroma samozaposlene, ki niso imeli zaposlenih in so delali večinoma za eno stranko.