O-STA

Madžarska narodna skupnost v Sloveniji pred številnimi izzivi

Dr. Lászlo Göncz: "Demografska slika madžarske narodne skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča"

Ljubljana, 10. maj 2023 - V organizaciji Inštituta za narodnostna vprašanja je danes potekalo predavanje dr. Lászla Göncza, raziskovalca na področju novejše madžarske in srednjeevropske zgodovine, manjšinskega in medetničnega vprašanja ter zgodovine madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Osrednja tema predavanja je bil med drugim položaj madžarske narodne skupnosti pred obdobjem osamosvojitve Republike Slovenije, vloga pripadnikov madžarske skupnosti v tistih letih ter navedba nekaterih dosedanjih dosežkov in težav, vključno z morebitnimi izzivi. Ugotovitve in stališča dr. Göncza, kažejo veliko podobnosti z nekaterimi drugimi narodnimi skupnostmi v naši širši regiji.

Kot je poudaril dr. Göncz, je osamosvojitev Slovenije in posledična demokratična preobrazba slovenske družbe v veliki meri vplivala na razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo. Sožitje Slovencev in Madžarov v Prekmurju, ki so ga nekoliko načeli dogodki v prvem delu 20. stoletja (obdobje spreminjanja državne pripadnosti, leta med dvema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna ter prva leta po 1945) ter položaj madžarske skupnosti se je izboljšalo že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, osamosvojitev Slovenije pa je z nadgradnjo ustavnih in zakonskih odločb ta odnos ter položaj omenjene narodne skupnosti dodatno utrdilo. Vendar so se pojavile (in so tudi danes prisotne) težave na področju ohranjanja narodne identitete in maternega jezika ter težave zaradi nedoslednosti pri izvajanju zakonskih določb.

Dr. Göncz je izpostavil, da je madžarska narodna skupnost v samostojni Republiki Sloveniji postala pomemben subjekt tudi v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji. "Kljub temu je danes demografska slika omenjene skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča" je opozoril ter dodal, da trenutna situacija od pripadnikov narodne skupnosti ter širše družbene skupnosti terja dodatne napore pri iskanju optimalnejše poti glede zagotavljanja njene ohranitve in razvoja.

Po treh desetletjih, ki jih - gledano v celoti - dr. Göncz ocenjuje kot uspešne, bi bilo treba učinkovitost delovanja organizacij avtohtonih narodnih skupnostih poglobljeno preučiti, ter ugotoviti morebitno potrebo po prilagoditvi (ali spremembi) danes že tri desetletje starih organizacijsko-sistemskih modelov (izpostavil je predvsem nujnost spremembe zakona o avtohtonih samoupravnih narodnih skupnosti).

O Inštitutu za narodnostna vprašanja

Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) je javna raziskovalna organizacija na področju etničnih študij, ki interdisciplinarno proučuje naslednje tematike: slovensko narodno vprašanje, položaj slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, položaj Slovencev v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, položaj slovenskih izseljencev, položaj narodnih skupnosti (narodnih manjšin in drugih etničnih skupnosti) v Sloveniji, položaj migrantov v Sloveniji in pojavne oblike etničnega vprašanja (etničnosti, nacionalizma) v Evropi ter v svetu.

INV je naslednik Manjšinskega instituta, ki je kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu deloval v Ljubljani v letih od 1925 do 1941. Ukvarjal se je s proučevanjem položaja Slovencev v zamejstvu ter s položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Ob okupaciji je bil inštitut "likvidiran, da ne bi padlo njegovo gradivo okupatorju v roke", vendar je bil že januarja 1944 na osvobojenem ozemlju Slovenije ustanovljen Znanstveni institut pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte, ki je kot edina tovrstna ustanova v okupirani Evropi nadaljeval tudi delo Manjšinskega instituta. Njegov oddelek za vprašanja meja se je do leta 1948 preoblikoval v Inštitut za narodnostna vprašanja. V obdobju med leti 1948 in 1956 je inštitut deloval v okviru Univerze v Ljubljani, od tedaj pa je samostojna znanstvena ustanova. Leta 1992 je INV postal eden prvih javnih raziskovalnih zavodov.