25. junij, dan državnosti
Število prebivalcev narašča
V 2022 je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev. To je bilo 107.235 ali 5,4 % več kot ob osamosvojitvi leta 1991. V tem obdobju se je spremenila starostna struktura prebivalstva: leta 1991 je bilo 21 % prebivalcev mlajših od 15 let, lani je bil ta delež za 6 odstotnih točk nižji (znašal je 15 %). Obrnjeno je veljalo pri starejših od 64 let: v 1991 jih je bilo 11 %, v 2022 pa 21 %. Število moških se je povečalo za 9 %, število žensk pa za 2 %. V obdobju 2011-2022 se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za 2 %, število tujih državljanov pa naraslo za 108 %.
Eurostatove projekcije predvidevajo rast števila prebivalcev Slovenije do približno leta 2026 (na nekaj več kot 2.121.000), nato pa naj bi se začelo počasi zmanjševati. Slovenija naj bi 1. januarja 2100 imela 1.951.000 prebivalcev ali 7 % manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2022. Leta 2100 naj bi se v Slovenijo priselilo 5.600 prebivalcev več, kot se jih bo iz nje odselilo. Projekcije predvidevajo, da se bo podaljšala pričakovana življenjska doba ob rojstvu: dečki, rojeni v Sloveniji leta 2100, naj bi živeli 89 let, deklice pa 93 let.
Terciarno izobraženih več
Spreminja se tudi izobrazbena sestava prebivalcev, starih 15 let ali več. Terciarno izobrazbo je leta 2011 imelo 17 % prebivalcev, lani pa 25 %. Obrnjeno je bilo pri deležu prebivalcev z dokončano največ osnovno šolo - ta je leta 2011 znašal 29 %, v prejšnjem letu pa 22 %. Delež prebivalcev, ki so dosegli največ srednješolsko izobrazbo, se je v vseh teh letih gibal med 52 % in 53 %.
Razmere na trgu dela ugodne
Spremembe so bile tudi na trgu dela. V obdobju 2008-2022 je bila stopnja delovne aktivnosti najvišja ob začetku velike gospodarske krize, torej leta 2008 (56,9 %), skoraj tako visoka je bila tudi lani (56,6 %). V omenjenem obdobju je najnižjo vrednost dosegla leta 2013 (51,5 %). Drug kazalnik razmer na trgu dela je stopnja brezposelnosti. Ta je bila najvišja ob koncu gospodarske krize leta 2013 (10,1 %), najnižja pa v prejšnjem letu (4,0 %).
Zanimiv kazalnik, ki dobro kaže razmere na trgu dela, je stopnja prostih delovnih mest; najnižja je bila v obdobju gospodarske krize, torej od konca leta 2008 do konca leta 2013. Od takrat stopnja narašča, najvišja je bila v 2. četrtletju lani (3,2 %).
V 1. četrtletju letos je bilo razpisanih skoraj 24.000 prostih delovnih mest, stopnja prostih delovnih mest je znašala 2,9 %. Najvišjo raven je dosegla v gostinstvu (6,7 %), najnižjo pa v dejavnosti javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (0,4 %).
Lani za 30 % višje neto plače kot v 2015
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2022 je znašala 2.024 EUR, neto pa 1.319 EUR. Primerjati plače skozi daljše časovno obdobje ni preprosto; pri tem je treba upoštevati, da smo v Sloveniji od leta 1991 do danes zamenjali več valut, na višino plače pa vplivajo tudi drugi dejavniki (inflacija, deflacija ipd.). Boljši vpogled zato omogočajo različne primerjave, npr. rast cen in rast plač skozi čas. V primerjavi z letom 2015 so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani višje za 74 %, cene življenjskih potrebščin za 16 %, povprečne mesečne neto plače pa za 30 %.
Razliko v višini povprečne plače lahko ponazorimo tudi s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v različnih časovnih obdobjih. Lani smo tako v primerjavi z letom 1991 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili, na primer, 739 kg več pšenične moke, 615 kg več krompirja ali 28 več moških kavbojk.
Inflacija višja
V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, 247,1-odstotna, dve leti pa smo imeli celo deflacijo (2015: -0,5 %, 2020: -1,1 %). Letna stopnja inflacije narašča od julija 2021. Že vse od januarja lani presega 5 %, od lanskega junija je okrog 10 %. Šele v zadnjih dveh mesecih se je začela zniževati (aprila na 9,4 % in maja na 8,4 %).
Maja letos je bila v primerjavi z istim mesecem lani 8,4-odstotna. Najbolj so se podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 14,9 %, znotraj te skupine pa sladkor (za 45,9 %). Najmanj se je podražil prevoz, za 0,5 %. V okviru te skupine se je najbolj pocenilo dizelsko gorivo (za 14,6 %).
BDP višji
Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 27.975 EUR oz. 5,5-krat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je obsegal 5.131 EUR. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (-7,5 %) in leta 2020, ko nas je zajela pandemija covida-19 (-4,3 %). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,2 %) in 2007 (7,0 %), lani je bila rast 5,4-odstotna. Dolg sektorja država je leta 2022 znašal 69,9 % BDP; najnižji je bil leta 1995 (18,2 %), najvišji pa leta 2015 (82,5 %).
Izvoz in uvoz naraščata
Vrednosti izvoza in uvoza naraščata vse od leta 1992; lani smo izvozili za nekaj manj kot 53 milijard EUR blaga, uvozili pa za skoraj 57 milijard EUR. Pokritost uvoza z izvozom (ta kazalnik kaže razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza) je bila od 1992 naprej pozitivna samo sedemkrat; najvišja je bila 1992 (108 %), najnižja pa 1999 (85 %). Lani je Slovenija izvozila največ (34 % vsega izvoza) kemičnih proizvodov; ti so predstavljali tudi največji delež uvoza (32 %).
Med letoma 2000 in 2021 je bila Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica, razen leta 2012, ko je bila to Italija. Izvoz v Nemčijo je omenjenem obdobju obsegal 18-27 % skupne vrednosti izvoza, uvoz iz te države pa 15-22 % vsega uvoza. Leta 2022 je najpomembnejša trgovinska partnerica postala Švica. Tja je Slovenija vrednostno izvozila 21 %, od tam pa uvozila 15 % vsega blaga.
4,1-krat toliko prihodov turistov kot leta 1991
Lani smo našteli skoraj 6 milijonov prihodov in skoraj 16 milijonov prenočitev turistov; to je bilo v primerjavi z letom 1991 štirikrat toliko prihodov in trikrat toliko prenočitev. 35 % vseh prenočitev so lani opravili domači, 65 % pa tuji turisti; med njimi jih je bilo največ (18 %) iz Nemčije. Največ (31 %) prenočitev je bilo ustvarjenih v gorskih občinah, sledile so zdraviliške (20 %) in obmorske občine (prav tako 20 %).