V Državni zbor predani podpisi za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Ljubljana, 17.7.2023 - Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnjem končanju življenja (ZPPKŽ) so danes v družbi skupine podpornikov in presednice Srebrne niti - združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.513 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona.
Z zbiranjem podpisov so pričeli 24. aprila in zaključili 22. junija 2023. V tem času so volivce in volivke ozaveščali in spodbujali k oddaji podpisa s pomočjo 35 prostovoljcev in prostovoljk, prek medijev z nastopi, intervjuji, izjavami insoočenji, izvedli pa so tudi 8 organiziranih pogovornih predstavitev na lokalnem nivoju, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Ribnici in Straži pri Novem mestu. Osebno komunikacijo so podprli z informacijskim središčem na spletu www.mojezivljenje.si, aktivni so na družabnih omrežjih Facebook in Instagram.
Želijo si, da se zakonu v Državnem zboru nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme. Spomnimo, da ima slovenski predlog zakona največ varovalk v primerjavi s sorodnimi zakoni držav, ki so že sprejele tovrstne možnosti odločanja o svojem življenju, ko gre za neozdravljiva, terminalna stanja bolezni, ki jih spremlja hudo trpljenje, ki je tako neznosno in težko, da bolnik ne vidi drugega izhoda.
Obračajo se na poslance in poslanke, naj pri odločanju ne spregledajo dejstva, da so med nami vedno bolniki, ki si želijo to možnost. Mnogim namreč niti paliativna oskrba ne prinese lajšanja bolečine in trpljenja. Naj teh bolnikov z odločanjem ne prikrajšajo za takšno možnost zgolj zato, ker določene družbene skupine pri nas na to še niso pripravljene. Kot družba smo dolžni skrbeti za vse, humana družba pa mora človeku zagotoviti uresničevanje pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Prav tako smo dolžni spoštovati avtonomnost odločanja o svojem življenju in hkrati primorani, da k temu pristopimo odgovorno, pravno urejeno in z največjo mero nepristranskosti.
Dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev, je ob predaji podpisov dejal: "Z zbranimi podpisi dokazujemo veliko podporo in skrb, ki jo državljanke in državljani RS namenjajo ZPPKŽ, ker se zavedajo, da je problem trpečega umiranja treba urediti pravno in humano. Za to ni posebne stroke, o rešitvi in ureditvi mora odločati družba kot celota, v naši predstavniški demokraciji so to poslanke in poslanci, na katere se zato še posebej obračam. Verjamem, da bodo našli voljo in moč za sprejem zakona. In enako verjamem, da bodo nekoč tudi tisti, ki danes ZPPKŽ iz različnih razlogov nasprotujejo, spoznali, da so njihovi strahovi odveč in da so dobili možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja, ki je pravno urejeno, zagotavlja družbni nadzor in varnost postopka pred zlorabami."
Soavtorji zakona so k temu dodali še svoja razmišljanja.
Prof. dr. Brigita Skela Savič: "Izjemno sem vesela odziva državljank in državljanov, hkrati pa sem presenečena nad pokroviteljstvom predvsem predstavnic in predstavnikov različnih zdravniških organizacij in njihovih delovnih skupin. Po sedanji zakonodaji se namreč človek lahko odpove predlaganemu zdravljenju, ne more pa ob potrjeni neozdravljivi napredovani bolezni sprejeti odločitve o koncu življenja in pri tem dobiti pomoči zdravstvenih delavcev. Izjemno neživljenjska situacija, ki jo naš ZPPKŽ želi razrešiti."
Dr. Dušan Keber: V dolgotrajnem procesu pisanja zakona smo upoštevali vse utemeljene predloge in pomisleke zdravnikov, nič pa ne moremo storiti ob stališču posameznikov med njimi, da noben popravek ne more spremeniti njihovega načelnega nasprotovanja. Spoznal sem veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki menijo, da ta zakon potrebujemo."
Pravnik doc. dr. Luka Mišič: "Veseli me, da je predlagatelju ZPPKŽ uspelo zbrati zadostno število podpisov za sprožitev zakonodajnega postopka. Gre namreč za prvi korak k spoštovanju posameznikove zasebne avtonomije oziroma sposobnosti odločanja o lastnih zadevah v celotnem življenjskem obdobju, tudi za primer smrti. Želim si živeti v družbi, v kateri imajo terminalno bolni in neznosno trpeči zakonito pravico do pomoči pri končanju življenja. Pomembna je že zakonska možnost, tudi če te pravice nikdar ne uresničijo."
Filozof dr. Igor Pribac: "Ob oddaji zbranih podpisov podoživljam podporo, ki smo jo v minulih mesecih začutili med ljudmi. Predlog zakona zdaj roma v poslanske klopi. Pred nami je še dolga pot, a zaupam predsedniku vlade, da bo ta reforma, ki uživa široko podporo ljudi in varuje človekovo dostojanstvo, nazadnje uresničena."
S svojimi aktivnostmi ozaveščanja javnosti o ZPPKŽ bodo v Srebrni niti nadaljevali tudi v prihodnje, pravi Anita Caruso, predsednica društva, saj: "Skrb za hudo bolne, ki so v veliki meri starejši, ostaja del naših stalnih prizadevanj. Možnost skrajšanja trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega ob neozdravljivi bolezni, ki vodi v smrt, neomajno želijo, sodi mednje. S podpisi in z javnimi anketami imamo večkrat jasno izraženo večinsko podporo javnosti, kar potrjuje, da si velika večina ljudi želi da bi se njihovo življenje končalo brez trpljenja. Verjamemo, da bodo tej jasni podpori sledili tudi poslanci in poslanke v Državnem zboru."