Mednarodni dan mladih
Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga zaznamujemo 12. avgusta, smo zbrali nekaj podatkov o njihovem položaju v Sloveniji in EU-27.
Mladih čedalje manj
Na začetku tega leta je bilo v Sloveniji 313.024 prebivalcev, starih 15-29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 14,8 %. To je bilo za skoraj 138.000 ali 7,8 odstotne točke manj kot leta 1991.
Med državami EU-27 je bil delež mladih, starih 15-29 let, lani najnižji v Bolgariji (14,1 % med vsemi prebivalci), največji pa na Cipru (20,2 %). Slovenija je bila na repu držav EU-27 (14,6 %), povprečje EU-27 je znašalo 16,2 %.
Največ dijakov in dijakinj v srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah
V šolskem letu 2022/23 je bilo v srednje šole vključenih 77.462 dijakov in dijakinj. Največ, 47,1 %, jih je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 35,5 % v srednje splošno izobraževanje ter 17,4 % v nižje in srednje poklicno izobraževanje. Največ dijakinj, 44,9 %, je izbralo področje osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, največ dijakov, 42,8 %, pa se je odločilo za področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Pri področjih srednješolskega izobraževanja v zadnjih letih ni večjih odstopanj.
V terciarno izobraževanje vpisana skoraj polovica mladih
Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 48,2 % mladih prebivalcev Slovenije (19-24 let). Na ravni EU-27 je Slovenija po tem kazalniku vodilna vse od leta 2013 (od takrat so na voljo podatki). Leta 2021 je bilo v Sloveniji 47,0 % mladih (20-24 let) vpisanih v terciarno izobraževanje; povprečje EU-27 je znašalo 36,1 %. Najmanjši delež je bil v Luksemburgu (9,0 %), sledila je Malta (23,5 %).
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo 16.111 diplomantov, med njimi je bilo 40,7 % moških in 59,3 % žensk. Med diplomanti je bil delež največji na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 %), med diplomantkami pa na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (20,1 %).
Mladi med izobraževanjem in trgom dela
V prejšnjem letu je bilo med mladimi (15-29 let) v Sloveniji 8,5 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje (t. i. NEET). Ta delež je bil najnižji leta 2021 (7,3 %), najvišji pa v letih 2013 in 2014 (11,0 %). Lani so največji delež takih mladih imeli v Romuniji (19,8 %), najnižjega pa na Nizozemskem (4,2 %).
Tudi po kazalniku zgodnja opustitev izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18-24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija na ravni držav EU-27 uvršča med države z enim najnižjih deležev: lani si je z Grčijo delila tretje mesto (4,1 %). Najnižji delež so izmerili na Hrvaškem (2,3 %), najvišjega pa v Romuniji (15,6 %).
Prvi vstop na trg dela najpogosteje s pogodbo za določen čas
Lani je bilo med delovno aktivnimi mladimi (15-29 let) 30.837 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. Največ jih je zaposlitev našlo v predelovalnih dejavnostih (7.105 ali 23,0 %) in gradbeništvu (5.548 ali 18,0 %). 1.578 mladih (5,1 % delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 29.259 zaposlenimi jih je 73,7 % imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.
Največ delovno aktivnih oseb, ki so se v 2022 prvič zaposlile na območju Slovenije, je bilo v starostni skupini 20-24 let, in sicer približno 15.200 ali 33,0 %, najmanj pa v starostni skupini 65 let ali več (približno 40 oseb oziroma 0,1 %). Povprečna starost teh oseb je bila 29,1 leta, kar je več kot v 2012, ko je bila povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi na območju Slovenije 27,8 leta.
Med mladimi stopnja delovne aktivnosti nižja, stopnja brezposelnosti pa višja od povprečja
Stopnja delovne aktivnosti med mladimi (15-29 let) je bila lani 48,1-odstotna in je bila za 8,5 odstotne točke nižja od stopnje delovne aktivnosti na ravni države (tj. med prebivalci, starimi 15 let ali več). Obrnjeno je bilo pri stopnji brezposelnosti: med mladimi je znašala 8,2 % in je bila za 4,1 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Največ delovno aktivnih mladih je lani opravljalo enega izmed poklicev za neindustrijski način dela (21,1 %), sledil je poklic strokovnjaka/strokovnjakinje (19,7 %). Najmanj (0,4 %) jih je opravljalo vojaške poklice.
Plače mladih nižje od povprečja
Povprečna mesečna neto plača mladih v starostni skupini 15-29 let je lani znašala 1.051 EUR. Od povprečja je bila pri moških za 21 EUR višja, pri ženskah pa za 43 EUR nižja. Povprečne plače mladih so bile od povprečnih mesečnih neto plač za vse zaposlene nižje za 280 EUR (ali 21 %).
Skoraj polovica mladih v EU živi s starši
Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 % mladih (18-34 let). Takih fantov je bilo 67,1 %, deklet pa 50,2 %. V EU-27 je 49,4 % mladih še živelo v skupnem gospodinjstvu s starši; najmanjši delež so imeli na Švedskem (12,5 %), najvišjega pa na Hrvaškem (78,2 %).
V 2022 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,4 leta; fantje pri 30,5 leta, dekleta pa pri 28,0 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Finskem (21,3 leta), najvišje pa na Hrvaškem (33,4 leta). Povprečje za EU-27 je znašalo 26,4 leta.
Med mladimi nižja stopnja tveganja revščine
Leta 2022 je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Najnižja je bila med mladimi (15-29 let: 9,5 %), najvišja med starejšimi (65+: 18,9 %).
Tudi po kazalniku samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem so mladi v nekoliko boljšem položaju kot prebivalci Slovenije v preostalih starostnih skupinah. V prejšnjem letu so bili s svojim življenjem najbolj zadovoljni (na lestvici 0-10) mladi, stari 26-35 let (povprečna ocena 8,0), sledili so tisti v starostni skupini 16-25 let (s povprečno oceno 7,9).