1. oktober, mednarodni dan starejših

Prebivalstvo Slovenije se stara

1. januarja letos je bilo v Sloveniji 453.708 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Njihov delež v celotnem prebivalstvu narašča. Med letoma 1991 in 2023 je zrasel za 10,6 odstotne točke, tj. z 10,8 % leta 1991 na 21,4 % letos. Dviguje se tudi povprečna starost prebivalstva: na začetku leta 1991 je bila 35,9 leta, na začetku leta 2023 pa 44,0 leta ali za več kot 8 let višja. Po občinah so bili v povprečju najmlajši prebivalci Komende (39,3 leta), najstarejši pa prebivalci Osilnice (52,1 leta).

Zvišuje se tudi koeficient starostne odvisnosti starih. Ta pove, koliko prebivalcev, starih 65 let ali več, je odvisnih od 100 delovno sposobnih. Vrednost tega kazalnika je bila na začetku letošnjega leta 33,7 ali za 14,1 odstotne točke višja kot konec leta 1999. Najnižja je bila v občini Benedikt (20,4), najvišja pa občini Osilnica (64,0).

Delež oseb, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu je bil lani največji v Italiji (23,8 %), najmanjši pa v Luksemburgu (14,8 %). Povprečje EU-27 je bilo 21,1 %, enako kot v Sloveniji.

Raven dosežene izobrazbe med starejšimi nižja od povprečja

Lani je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 21,9 % prebivalcev Slovenije, med starimi najmanj 65 let je bilo takih 36,5 %. Ravno obrnjeno je bilo pri osebah z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Delež v celotni populaciji je znašal 25,5 %, med starejšimi pa 14,9 %.

Izobrazbena sestava se izboljšuje. Delež terciarno izobraženih se je med letoma 2012 in 2022 povečal za 6,7 odstotne točke (z 18,8 % na 25,5 %), med starejšimi (65 let ali več) pa za 4,2 odstotne točke (z 10,7 % na 14,9 %). Med starejšimi se je delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo zmanjšal za 11,2 odstotne točke (s 47,7 % na 36,5 %), medtem ko je bil upad med celotno populacijo nekoliko manjši: v 2012 je imelo največ osnovno šolo 28,1 % oseb, v 2022 pa je bilo takih 21,9 %.

Med delovno aktivnimi 1,4 % starejših prebivalcev

V prejšnjem letu je bilo v Sloveniji 628.082 prejemnikov pokojnin, prevladovali so tisti s starostno pokojnino (470.501). Povprečna starostna pokojnina je znašala 782 EUR (povprečna mesečna neto plača pa je bila 1.319 EUR).

Lani je bilo delovno aktivnih skoraj 13.000 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, to je bilo 1,4 % vseh delovno aktivnih oseb v državi. Največ starejših moških (30,3 %) je delalo v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, sledile so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (12,3 %). Tudi med starejšimi ženskami jih je največ (24,5 %) delalo v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, na drugem mestu je bilo zdravstvo in socialno varstvo (17,9 %).

Starejši vse pogosteje uporabljajo internet

Število uporabnikov interneta med starejšimi (65-74 let) narašča. Leta 2007 jih je vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem internet uporabljalo 6,9 %, lani je bilo takih 60,5 %. Delež tistih, ki interneta še nikoli niso uporabili, se zmanjšuje. Leta 2007 je znašal 92,3 %, 15 let pozneje pa 32,5 %. Zakaj nekateri starejši lani niso uporabljali interneta? Največ (24,1 % oz. 59.500) jih je dejalo, da nimajo potrebe, 14,3 % jih je kot razlog navedlo pomanjkanje veščin.

Povečuje se tudi delež starejših (65-74 let), ki so že kdaj opravili spletni nakup. Leta 2007 je obsegal 2,2 %, lani pa 30,0 %. Največ spletnih nakupovalcev med osebami te starosti je bilo leta 2021 (38,4 %), verjetno zaradi ukrepov v času covida-19.

Prvič se je poročilo 28 ženinov in 19 nevest, starih 65+

Za poroko ni nikoli prepozno. Lani se je poročilo 163 moških, starih 65 let ali več, in 86 njihovih vrstnic. Najmlajša nevesta ženina iz te starostne skupine je imela 25-29 let. Največ (45,4 %) starejših moških se je poročilo z vrstnicami. Najmlajši ženin neveste, stare 65 let ali več, je imel 45-49 let. Največ nevest v starosti 65+ (86,0 %) se je poročilo s svojim vrstnikom. V prejšnjem letu je zakonsko zvezo prvič sklenilo 28 ženinov in 19 nevest, starih 65 let ali več. Po drugi strani se je razvezalo 167 moških in 94 žensk te starosti.

Kako kaže?

Po projekcijah prebivalstva (EUROPOP2023) naj bi se število prebivalcev Slovenije do leta 2100 zmanjšalo za 7,8 %. Povečalo pa naj bi se število starejših od 65 let, in sicer za 37,7 %; število starejših moških za 59,2 % in število starejših žensk za 21,1 %. Delež oseb te starosti v celotnem prebivalstvu naj bi leta 2100 narasel na 32,1 %; med moškimi naj bi bilo starejših od 65 let 31,1 %, med ženskami pa 33,2 %.