O-STA

Lastna izkušnja (4): Naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode

NAPRAVE NOVEGA SISTEMA ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO SANITARNE TOPLE VODE
Naprave novega sistema za ogrevanje (sl. 01)
Naprave novega sistema za ogrevanje (sl. 02)
Sanitarna toplotna črpalka (sl. 03)
Mehčalec vode (sl. 05)
Sanitarna toplotna črpalka + bojler (sl. 04)
Obtočna črpalka za hitrejše kroženje tople vode (sl. 06)
Ekspanzijski (raztezni) posodi (sl. 07)
Naprave novega sistema za ogrevanje / Plinski-kotel (sl. 08)
Kondenzacijski plinski kotel (sl. 09)
Magnetni separator nečistoče (sl. 10)
Plinomer (sl. 11)
Nevtralizacijski filter za kondenz (sl. 12)
Glavna plinska zaporna pipa (sl. 13)

Ko smo začeli razmišljati o zamenjavi starega kotla na plin, smo vso pozornost namenili le eni napravi. Kasneje pa smo v ponudbi dobili cel seznam dodatkov, ki so bistveno podražili končno ceno celotne investicije.

Pri vgradnji novega sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode običajno razmišljamo o lastnostih in ceni glavne naprave, kar je sicer prav, če gre za majhen ogrevalni sistem. Pri večjih hišah in stanovanjskih objektih ali če želimo optimizirati sistem pa moramo predvideti tudi dodatne naprave, ki povečajo skupne stroške investicije.

Primer iz prakse

To je četrti od devetih člankov, v katerih delimo svojo izkušnjo zamenjave starega ogrevalnega sistema z novim. V tem članku predstavljamo vse naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.

1. Zamenjava ogrevalnega sistema

2. Ali je ob zamenjavi ogrevalnega sistema smiselna tudi zamenjava energenta?

3. Menjava ogrevalnega sistema po korakih

4. Naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode

5. Izolacija cevi razvodnega sistema za ogrevanje (video)

6. Regulacija temperature zraka v ogrevalni sezoni

7. Optimizacija delovanja radiatorja

8. Spoznavanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema

9. Spremljanje porabe plina in rezultati zamenjave ogrevalnega sistema

KAJ SMO UGOTOVILI GLEDE IZBIRE NOVEGA OGREVALNEGA SISTEMA

Razlogi za zamenjavo sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode:

· energetsko neučinkovit standardni plinski kotel na koncu svoje življenjske dobe,

· drastične podražitve energentov,

· potreba po zmanjšanju količine porabljene energije, stroškov ogrevanja in onesnaževanja okolja,

· želja po nadomestitvi plina z energijo iz okolja.

Med projektom zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo prišli do naslednjih ugotovitev:

· Optimizacija sistema za večje hiše ali stanovanjske objekte je lahko pogojena tudi s širitvijo sistema.

· Ker energenta nismo mogli popolnoma nadomestiti, smo se odločili za dopolnitev sistema s sanitarno toplotno črpalko.

· Z vgradnjo dodatnega podsistema se je celoten strošek skoraj podvojil.

Da bi lahko razširili in optimizirali sistem za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, smo kotlovnico preselili v pomožni objekt zunaj hiše, ki je imel do vgraditve novega sistema drugo namembnost.

Od novega sistema smo pričakovali večje letne prihranke in s tem povrnitev dodatne investicije ter zmanjšanje odvisnosti od enega vira energije.

NAPRAVE NOVEGA SISTEMA ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO SANITARNE TOPLE VODE

Star sistem je sestavljal samo plinski kotel, ki se je uporabljal tako za pripravo sanitarne tople vode (STV) kot za ogrevanje prostorov.

Zaradi želene optimizacije ogrevanja smo dodali še sanitarno toplotno črpalko. Na ta način smo sistem ločili na dva podsistema, da lahko plinski kotel po potrebi ogreva tudi sanitarno vodo.

Korak izvedbe projekta menjave ogrevalnega sistema se je začel, ko so prispeli vsi naročeni sestavni deli in je trajal približno en teden. Spoznavanje novega sistema in nastavitev načina delovanja vseh naprav sta trajala približno dva tedna.

Nov sistem je sestavljen iz naslednjih dveh podsistemov:

· sistem za pripravo sanitarne tople vode (A-D)

· sistem za ogrevanje prostorov (E-I)

(sl. 01)

Sistem za pripravo sanitarne tople vode

Naprave:

A) sanitarna toplotna črpalka s hranilnikom tople vode (bojler 280 l) B) mehčalnik vode C) obtočna črpalka D) ekspanzijska (raztezna) posoda

Cevni sistem:

1) vod tople vode 2) obtočni vod tople vode 3) vod hladne vode 4) vod tople vode 5) vod hladne vode 6) odvod v hišno kanalizacijo

Sistem za ogrevanje prostorov

Naprave:

E) kondenzacijski plinski kotel F) ekspanzijska (raztezna) posoda G) magnetni separator nečistoče H) plinomer I) nevtralizacijski filter za kondenz

Cevni sistem:

7) povratni vod 8) dvižni vod 9) dovod plina 10) dimnik 11) odvod v hišno kanalizacijo

---

Opomba:

Dvižni vod (8) prenaša ogrevano vodo iz plinskega kotla v radiatorje, povratni vod (7) pa ohlajeno vodo iz radiatorja nazaj v plinski kotel.

---

(sl. 02)

---

Ta članek je zgolj informativne narave. Vse naprave morajo namestiti strokovno usposobljeni inštalaterji ali montažerji. Pri tem morajo upoštevati vse zakone, predpise in smernice na nacionalni in lokalni ravni. Zagon in potrditev garancije lahko opravi izključno pooblaščen serviser.

SISTEM ZA PRIPRAVO SANITARNE TOPLE VODE

Sistem za pripravo sanitarne tople vode sestavljajo naslednje naprave:

· toplotna črpalka za pripravo sanitarne tople vode s hranilnikom toplote (A),

· mehčalnik vode (B),

· obtočna črpalka (C),

· ekspanzijska (raztezna) posoda (D).

(sl. 03)

Sanitarna toplotna črpalka

(sl. 04)

Sanitarna toplotna črpalka s hranilnikom toplote (A) deluje po načelu toplotne črpalke zrak/voda in uporablja toplotno energijo okoliškega zraka. Pri rešitvi monoblok sta sanitarna toplotna črpalka in bojler del ene enote, medtem ko sistem nima zunanje enote. Sanitarna toplotna črpalka tudi razvlažuje in hladi prostore.

Pri nas je postavljena na tla, v bližini plinskega kotla, s katerim je fizično povezana, vendar je možnost dodatnega ogrevanja sanitarne vode s pomočjo plinskega kotla zaenkrat izključena (4,5).

Mehčalec vode

(sl. 05)

Mehčalec vode (B) zagotavlja, da je voda iz vodovodnega omrežja ustrezne trdote in zmanjšuje nalaganje vodnega kamna v ceveh in v bojlerju (A).

Montira se neposredno na cev za sanitarno hladno vodo (3), ki vodi do hranilnika vode.

Obtočna črpalka za hitrejše kroženje tople vode

(sl. 06)

Obtočna črpalka (C) služi za nenehno kroženje tople sanitarne vode od hranilnika vode (bojlerja) (A) do pip (obtočna črpalka ni enaka kot toplotna črpalka). Lahko se namesti tako, da deluje neprekinjeno, ali s časovnim stikalom. Za svoje delovanje rabi električno energijo.

Pri nas je bila vgradnja smiselna, ker je pot od kotlovnice do nekaterih pip predolga. Brez te naprave bi se lahko zgodilo, da, ko odpremo pipo, na toplo vodo čakamo tudi do dve minuti.

Nameščena je neposredno na obtočni vod tople sanitarne vode (2). Zaradi zmanjšanja količine porabljene električne energije, smo nastavili način delovanja, da se črpalka vklopi samo takrat, ko je potreba po topli vodi največja.

Ekspanzijski (raztezni) posodi (D, F)

(sl. 07)

Ekspanzijski (raztezni) posodi zagotavljata potreben tlak za pravilno delovanje sistema in ne potrebujeta zunanje energije. Do nihanja tlaka pride zaradi temperaturnih sprememb in izgub. V kombinaciji z varnostnim ventilom posodi tudi preprečuje nastajanje previsokega tlaka v sistemih.

Obe ekspanzijski raztezni posodi sta nameščeni na steno. Ena posoda je povezana s toplotno črpalko (D), druga pa s plinskim kotlom (F).

SISTEM ZA OGREVANJE PROSTOROV

Sistem za ogrevanje prostorov sestavljajo naslednje naprave:

E) kondenzacijski plinski kotel, F) ekspanzijska (raztezna) posoda, G) magnetni separator nečistoče, H) plinomer, I) Nevtralizacijski filter za kondenz

(sl. 08)

Kondenzacijski plinski kotel

(sl. 09)

Največja prednost kondenzacijske tehnologije (E) je, da se energija, shranjena v energentu, skoraj v celoti pretvori v toploto zaradi česar je za to tehnologijo značilna visoka energetska učinkovitost.

Zaradi nizke temperature dimnih plinov za vgradnjo kondenzacijskih plinskih kotlov (E) nismo potrebovali "klasičnega" dimnika, ampak samo eno dimno cev (10). Plinski kotel je nameščen na steno v bližini dimne cevi (10) in odtočne cevi hišne kanalizacije (11).

Magnetni separator nečistoče

(sl. 10)

Magnetni separator nečistoče (G) ščiti kondenzacijski plinski kotel pred vnosom in odlaganjem nečistoč v prenosnik toplote.

Namestimo ga na povratni vod (5) cevnega sistema za ogrevanje, pred vstopom v plinski kotel (E).

Plinomer

(sl. 11)

Plinomer (H) je obračunska naprava, ki meri količino uporabljenega zemeljskega plina, ki prihaja skozi cevi za dovod plina. Vgradi se na cevovod med priključkom na distribucijski sistem (glavno plinsko požarno pipo) in plinskim kotlom.

Plinomer je nameščen na dostopnem mestu, da lažje odčitamo pretok plina v kubičnih metrih (m3).

Nevtralizacijski filter za kondenz

(sl. 12)

Nevtralizacijski filter (I) učinkovito nevtralizira kislinske odpadke, ki nastanejo med hlajenjem dimnih plinov v kondenzacijskem plinskem kotlu, in preprečuje odtekanje škodljive kisline v javno kanalizacijo.

Nameščen je na steno pod odtokom plinskega kotla (E) in pred hišnim odtokom (11).

Glavna plinska zaporna pipa

(sl. 13)

Glavna plinska zaporna (požarna) pipa je element, s katerim zapremo ali odpremo dovod zemeljskega plina v objekt. Za cevni razvod in naprave, nameščene za pipo, je odgovoren lastnik objekta.

Prekinitev distribucije plina v stavbo je nujna med obnovo ali prenovo ogrevalnega sistema ali v nujnih primerih, kot je požar. V vsakem primeru je pomembno, da lastnik objekta ve, kje se ventil nahaja in v katerem položaju je odprt oziroma zaprt.

UGOTOVITEV

Za večjo energetsko učinkovitost celotnega sistema smo vgradili dva podsistema: sistem za ogrevanje prostorov in sistem za pripravo sanitarne tople vode. Naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode vključujejo kondenzacijski plinski kotel, toplotno črpalko za pripravo sanitarne tople vode, obtočno črpalko, mehčalec vode, ekspanzijske raztezne posode, magnetni separator nečistoče in nevtralizacijski filter za kondenz. Od novega sistema pričakujemo letne prihranke v približni višini 30 odstotkov in s tem povrnitev investicije.

REUS 2022

Dobra desetina* anketiranih slovenskih gospodinjstev ima klasični plinski kotel, starejši od 20 let.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022

* Rezultati na vzorcu do N=100 (v tem primeru N=82) so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Branko Baćović / Informa Echo