Referendumska pobuda za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ljubljana, 3. 4. 2024 - Pred dnevi je bilo v medijih objavljeno mnenje pravno-zakonodajne službe Državnega zbora Republike Slovenije o morebitnem referendumskem vprašanju "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja", ki se pravilno nanaša na načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba Državnega zbora pri tem ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega.

Pobudniki za sprejem tovrstne pravice v naš zakonodajni okvir in soavtorji prvega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zato verjamemo, da bo Državni zbor referendumsko vprašanje ustrezno izostril, tako da bo spoštovana resnična volja državljank in državljanov pri odločanju o uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o kateri bo sicer odločil zakonodajalec.

Ob tem še posebej izpostavljamo, da je razprava o 17. členu slovenske ustave, ki ureja pravico do nedotakljivosti življenja, v pretežni meri neustrezna.

17. člen v prvi vrsti prepoveduje protipravne posege države oziroma oblasti in drugih subjektov v posameznikovo življenje, pri tem pa nosilcu pravice, ki je posameznik sam, ne odvzema razpolagalnega upravičenja nad lastnim življenjem. Dejanja kot so samomor, silobran, uporaba strelnega orožja s strani policije, zavrnitev ali celo opustitev zdravljenja, so, čeprav povzročijo smrt, skladna s pravom, kadar izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje, ne da bi zato morali spreminjati določbe 17. člena slovenske ustave.

Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac, Brigita Skela Savič in Luka Mišič, soavtorji prvega predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja