Dan državnosti 2024

Število prebivalcev narašča, sestava pa se spreminja

Na začetku leta 2023 je v Sloveniji živelo 2.116.972 prebivalcev. To je bilo 117.027 ali 5,9 % več kot ob osamosvojitvi leta 1991. V tem obdobju sta se spremenili starostna in spolna sestava, spremenilo se je tudi razmerje med državljani Slovenije in tujimi državljani.

Med letoma 1991 in 2023 se je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, zmanjšal za več kot 5 odstotnih točk, in sicer z 20,6 na 15,0 %, delež starejših od 64 let pa povečal z 10,8 na 21,4 %. Moških je bilo lani za 9,6 %, žensk pa za 2,3 % več. Število prvih se je povečalo predvsem zaradi tujih državljanov; teh je lani v Sloveniji prebivalo nekaj manj kot 190.000, od tega 120.162 moških in 69.634 žensk. Največ med njimi, 46,1 %, jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova (14,2 %) in Srbije (9,3 %).

Izobrazba se zvišuje

Terciarno izobrazbo je leta 2013 imelo 19,4 % prebivalcev, lani pa 25,9 %. Obrnjeno je bilo pri deležu prebivalcev z dokončano največ osnovno šolo - v 2013 je znašal 27,3 %, v prejšnjem letu pa 21,7 %. Delež prebivalcev, ki so dosegli največ srednješolsko izobrazbo, se je v vseh teh letih gibal med 52,3 % in 53,3 %.

Izobrazba je zelo pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj izobrazba staršev v precejšnji meri vpliva na finančni položaj njihovih otrok v odrasli dobi. Delež oseb, starih 25-59 let, ki so bile lani resno materialno in socialno prikrajšane, je bil večji med tistimi, katerih starši so imeli v njihovi mladosti (ko so bile osebe stare približno 14 let) nižjo izobrazbo. Podobne razlike so se pokazale tudi pri deležu oseb pod pragom tveganja revščine in oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, le da so bile še izrazitejše v povezavi z izobrazbo matere. Med osebami, katerih vsaj eden od staršev je imel končano več kot srednjo šolo, je bil delež izpostavljenih tveganju socialne izključenosti 11 %, medtem ko je med tistimi, katerih oba starša sta imela le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, znašal 15 %.

Največ delovno aktivnih do zdaj

Marca letos je bilo delovno aktivnih 944.300 oseb. To je najvišja vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Zaposlenih je bilo nekaj več kot 842.300, samozaposlenih pa nekaj manj kot 102.000. Med delovno aktivnimi (brez upoštevanja kmetov) je bilo približno 144.200 ali 15,6 % tujih državljanov, prihajali so iz 150 različnih držav. Skoraj polovico tujih delovno aktivnih državljanov so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine.

Stopnja prostih delovnih mest (to je delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest skupaj, torej prostih in zasedenih) je v letošnjem 1. četrtletju na skupni ravni vseh dejavnosti znašala 2,5 % oz. 0,4 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani. Najvišja je bila v gostinstvu, znašala je 5,6 %, sledilo je gradbeništvo z desetinko odstotne točke nižjo stopnjo. Najvišjo vrednost je stopnja sicer dosegla v 2. četrtletju 2022, in sicer 2,7 %.

Plače moških višje od plač žensk

Povprečna mesečna neto plača žensk je bila leta 2022 za 5,1 % nižja od plače moških. Desetina zaposlenih je prejela v povprečju manj kot 830 EUR, 1 % zaposlenih pa več kot 4.042 EUR neto na mesec.

Med moškimi so največ zaslužili tisti z izobrazbo s področja matematike in statistike (2.249 EUR neto), med ženskami pa tiste z izobrazbo s področja prava (1.889 EUR neto). Več kot 2.000 EUR neto so v javnem sektorju zaslužili tisti z izobrazbo iz veterinarstva, v zasebnem sektorju pa tisti z dokončanimi interdisciplinarnimi izobraževalnimi aktivnostmi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika, ter z izobrazbo iz matematike in statistike.

Lani 4,2-odstotna inflacija

V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, 247,1-odstotna, dve leti pa smo imeli celo deflacijo (2015: -0,5 %, 2020: -1,1 %). Lani je letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znašala 4,2 % ali za 6,1 odstotne točke manj kot leto prej.

Aprila letos je bila letna inflacija 3-odstotna. Najbolj so se podražile storitve restavracij in hotelov, za 7,3 %, pocenile pa so se le komunikacije, za 1,1 %.

BDP skoraj 6-krat tolikšen kot ob osamosvojitvi

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 29.753 EUR oz. 5,8-krat toliko kot leta 1991, ko je obsegal 5.131 EUR. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (-7,5 %) in ob pojavu pandemije covida-19 leta 2020 (-4,2 %). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,2 %) in 2007 (7,0 %), lani je znašala 1,6 %. Dolg sektorja država je leta 2023 obsegal 69,2 % BDP; najnižji je bil leta 1995 (18,2 %), najvišji pa leta 2015 (82,5 %).

Vrednost pri uvozu višja kot pri izvozu

Po začasnih podatkih je bil lani uvoz v Slovenijo vrednostno za 3,5 % višji od izvoza; uvozili smo za 57,1 milijarde EUR blaga, izvozili pa za 55,1 milijarde EUR. Največjo vrednost je dosegel uvoz blaga iz Švice (16,4 % skupne vrednosti uvoza), sledili sta Kitajska (13,0 %) in Nemčija (12,2 %). Pri izvozu so bile najpomembnejše trgovinske partnerice Švica, kamor smo vrednostno izvozili 27,3 % vsega blaga, Nemčija (13,5 %) in Italija (13,5 %). Iz Kitajske smo lani vrednostno uvozili skoraj 30-krat toliko blaga, kot smo ga tja izvozili.

Najpomembnejši uvozni in izvozni izdelki so bili kemični proizvodi (vrednostno so predstavljali 38,7 % vsega uvoza in 39,6 % izvoza), stroji in transportne naprave (23,2 % uvoza in 26,6 % izvoza) ter izdelki, razvrščeni po materialu (12,6 % uvoza in 14,2 % izvoza).

4,3-krat toliko prihodov turistov kot leta 1991

Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, ustvarili so 16,1 milijona prenočitev. Prvih je bilo v primerjavi z letom 1991 štirikrat toliko, drugih pa trikrat toliko. V prejšnjem letu so 28,4 % vseh prenočitev opravili domači, 71,6 % pa tuji turisti; med njimi jih je bilo največ (16,4 %) iz Nemčije, sledili so turisti iz Italije (9,3 %) in Avstrije (8,5 %). Največ (31,1 %) prenočitev je bilo ustvarjenih v gorskih občinah, sledile so zdraviliške (19,6 %) in obmorske občine (19,1 %).

47 % energije uvožene

Skupna količina domačih virov energije je lani znašala 3,3 milijona toe (= 138 PJ) ali za 5 % več kot leto prej. Z njimi je Slovenija zadovoljila 53 % svojih potreb po energiji, preostalo količino pa je uvozila. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Za oskrbo države z energijo je bilo na voljo 6,0 milijona toe (= 249 PJ) ali za 7 % manj kot leto prej. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2023 prevladovali naftni proizvodi, njihov delež je znašal 33,1 %. Sledila je jedrska energija s 24,0 %.