Nikoli več se ne smejo ponoviti grozote Hitlerjevega nacizma in Mussolinijevega fašizma

Komelj, Avstrija, 21. 7. 2024 - Ob 45. spominskem pohodu na Komelj v Avstriji je pri spomeniku potekala spominska slovesnost v spomin na padle borce Domnove čete in žrtvam nacističnega nasilja v pliberški okolici. Prizadevanja prirediteljev je podprla množična udeležba iz Slovenije. Med drugim tudi delegacija Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Špat. Članice in člani že več kot 30 let uspešno sodelujejo in prijateljujejo z Zvezo slovenskih žena in Zvezo koroških partizanov iz Celovca.

V imenu Taboriščnega odbora Ravensbruck sta k spomeniku položila venec Vera Košuta, vodja skupine Nova gorica in Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck.

Samo iz Nove gorice se je zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljalo 27 udeleženk in ko je avtobus preko Ljubljana pripeljal do Tržiča je bil poln. Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ter njihovih svojcev in prijateljev iz Slovenije z našimi koroškimi rojakinjami po različnih krajih avstrijske Koroške. Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck je povedal, da so ta srečanja, ki so namenjena tudi mladim že več kot tri desetletja obnavljajo in potrjujejo spominske vezi, ki so se stkale med vojno med taboriščnicami z obeh strani Karavank v različnih nacističnih taboriščih in tkejo stike naprej med njihovimi potomci.

Slavnostni spored 45. pohoda na Komelj se je začel z minuto molka za Branka Koletnika, Valerijo Skrinjar-Tvrz, ki je pred dvema letoma bila slavnostna govornica na Komlju, ter za dolgoletna funkcionarja Zveze koroških partizanov, Tatjano Feinig in Andreja Moharja. Tajnik ZKP Nikolaj Orasche je moderiral in poudaril pomen krajev spomina v današnjem času.

Pred občinstvo je stopil tudi 15-letni član delegacije Zveze borcev Radlje Teo Škratek. Med drugim je recitiral pokojno partizansko učiteljico in pisateljico Valerijo Skrinjar-Tvrz, sicer pa dejal, da se naj bi prav mladi upirali desničarski propagandi.

V kulturnem sporedu so sodelovali godba "Zabukovica" iz Žalca-Griže ter združena zbora "Mežiški knapi" in Moški pevski zbor Foltej Hartmann

Slavnostni govornik je bil Marjan Turičnik, univ. dipl. politolog predsednik Sveta zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Celje iz Petrovč pri Žalcu. V govoru je poudaril pomembnost posredovanja zgodovine in opominjanja. Njegov govor objavljamo v celoti.

Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi prijatelji, spoštovani visoki gostje!

V veliko čast mi je, da danes spregovorim na vsakoletni spominski slovesnosti na Komelju, da počastimo spomin na tragični dogodek zverinsko pobitih borcev Domnove čete ter se poklonimo 12-tim žrtvam za svobodo.

Letos svečano praznujemo kar dva jubileja, 45. spominski pohod in 80-letnico poboja Domnove čete pri Apovniku na Komlju. Čeprav čas mineva in marsikaj spreminja, lahko tudi iz navedenega dogodka potegnemo nekaj misli in spoznanj, ki kljub časovni odmaknjenosti niso prav nič izgubile na svoji sporočilni vrednosti in imajo kaj povedati tudi mlajšemu rodu, na tej in oni strani Karavank, pa tudi širše.

Klic milijonov žrtev 2. svetovne vojne je: "NE POZABITE NA NAS!".

V Zvezi koroških partizanov in SPD Edinost v Pliberku sta sledila klicu, da se organizira vsako leto pohod spomina po poteh Donove čete in spomina zverinsko pobitih partizanov pri Apovniku na Komelju.

05. avgusta 1980 leta je bil organiziran I. pohod po poteh Domnove čete, udeležilo se je 35 pohodnikov. Vsako leto je bilo več udeležencev pohoda. Vsako leto se je pohoda udeležilo tudi več pohodnikov iz Slovenije in Hrvaške.

Letošnji pohod naj ponovno potrdi zamisel : "NAJ SE NIKOLI VEČ NE PONOVIJO GROZOTE HITLERJEVEGA NACIZMA IN MUSOLINIJEVEGA FAŠIZMA". To pa še posebej v času, ko smo priča oživljanju NACIFAŠIZMA, ta miselnost spet rovari v Evropi. Dogodke polpretekle zgodovine moramo stalno posredovati mladim, da bodo sposobni ustvarjati pot miru in ne sovraštva ter vojn.

Preteklost pred 80-leti ne sme iz spomina, dan, 12. oktober 1944, okrog poldneva so nemški žandarji, deželna straža-Volkssturma med katerimi so domačini poznali Haermanna Metnitza in enota 3. bataljona SS policijskega polka iz Pliberka, skupaj sto mož, po izdaji domačina, obkolili Apnikov dom, kjer je počivala Domnova četa, 15 borcev. Domnova četa je vzdrževala zvezo med desnim bregom Drave in Svinško planino.

Napad je partizane presenetil in povzročil trenutno zmedo, a z izredno odločnostjo nudil takojšen odpor. Položaj domačije ni omogočal hiter umik v bližnji gozd in številčna premoč je prevladala nad partizani. Pri preboju so imeli srečo le trije: Franc Golob iz Mežice, Franc Jelen iz Maribora in Jurij Bojanović iz Banje Luke, ki je kot prisilni delavec v Dravogradu na elektrarni pobegnil v partizane.

12 partizanov je končalo življenje v tem neenakem boju. Nekaj jih je bilo mrtvih v boju od strelov, ranjene pa so napadalci pometali v ogenj gorečega poslopja, kjer so zgoreli. To je bil zločin brez primere. Za ta zločin do danes še nihče ni bil obsojen. Tudi za glavnega akterja zločina se je na sodišču končalo neuspešno. Temu bi rekli zlizanost sodne veje oblasti z aktualno oblastjo. Pravice Slovencev so grobo kršene in tudi udeležba v partizanih ne šteje. Kljub temu, da je Avstrija na osnovi koroških partizanov, dobila po vojni leta 1955 status ogrožene države s strani Hitlerjeve Nemčije. Avstrija ima od takrat status nevtralne države, ki pa mora spoštovati 7. člen pogodbe, da bo upoštevala slovensko manjšino v državi. Za uresničitev 7. člena pogodbe, v državi do sedaj ni bilo dovolj politične volje. Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo, da bodo upoštevana dvojezičnost, slovenske šole in vrtci, na uradih slovenski jezik itd., skratka dosledno upoštevanje 7. člena mednarodne pogodbe.

Iz tega bi se morali marsikaj naučiti. Med drugim tudi to, kako nesmiselne so vojne. Vojna, ta neskončno krut pojem človeške preteklosti, žal tudi sedanjosti, saj smo priča temu v Ukrajini, Gazi, Sudanu in v drugih vojnih žariščih, ki povzroča na tisoče nedolžnih žrtev. Kot vidimo se zgodovina ponavlja, mi pa smo slabi učenci, saj to dopuščamo. Ne znamo ceniti največje vrednote, MIR. Na to vrednoto bi morali vsakodnevno opozarjati in glasno vpiti MIR, MIR, ne pa biti tiho, češ saj se ne godi nam.

Sodoben fašizem se rojeva na podoben način kot pred 2. svetovno vojno. Tudi takrat so bili voditelji izvoljeni in ljudje so nasedli enaki retoriki kot je današnja, ki temelji na vzbujanju strahu in na populizmu. Naša naloga je, da povemo kaj je FAŠIZEM, ki se predstavlja kot, da ima drugačen obraz, v bistvu pa ustvarja nove krivice. NE SMEMO BITI TIHO, ne smemo biti zgolj nemi opazovalci, pač pa moramo opozarjati in preprečevati vsakršno krivico, ki se dogaja na svetu, pa naj gre za vojno, lakoto, trpeče otroke ali kršenje človekovih pravic, ki vsebuje tudi "pravico do lastnega jezika".

Koroški Slovenci ste skozi zgodovino dokazali svojo trdoživost in predanost. Kot manjšina se soočate z mnogimi izzivi, vendar ste ohranili svojo identiteto, jezik in kulturo. Vaša zgodovina je prepletena z zgodbami poguma, vztrajnosti in boja za pravičnost. Zato je zelo pomembno, da ohranjamo in spoštujemo vaš prispevek k naši skupni zgodovini in identiteti. Zločin pri Apovniku na Komelju se je po vojni globoko vtisnil v spomin Koroškim Slovencem in postal simbol trpljenja nacističnega režima.

Danes se ne spominjamo samo žrtev, temveč hrabrosti, ki so jo partizani z žrtvovanjem pokazali v neenaki bitki. Njihova ljubezen do svobode in pravičnosti je tesno prepletena z zgodbo koroških Slovencev, saj so bili vsi skupaj del skupnosti, ki je kljubovala nacističnemu nasilju in ohranjala UPANJE v najbolj temnih časih.

Ob tej priložnosti bi rad poudaril pomen ohranjanja spomina na pretekle dogodke. Ne gre zgolj za zgodovino, temveč za našo skupno zavest, našo odgovornost do prihodnjih generacij. Le z opominjanjem in učenjem iz preteklosti lahko preprečimo, da bi se takšne tragedije kdaj ne ponovile.

Pomembno je, da se zavedamo, da so vsi ti pogumni ljudje darovali življenja za svobodo nas vseh. Njihova dejanja nas opozarjajo, da je človečnost močnejša od sovraštva, da je ljubezen do bližnjega temelj vsake skupnosti h kateri moramo vsi stremeti.

Danes, ko smo zbrani na tem zgodovinskem kraju, nas njihova zgodba opominja na pomen enotnosti in solidarnosti. Spoštovanje te dediščine pomeni, da se zavedamo vrednot svobode, pravičnosti in MIRU. To so temelji, na katerih moramo graditi našo prihodnost.

Naša zaveza in dolžnost je, da te vrednote prenašamo na mlajšo generacijo. Da mladi spoznajo zgodovino svojih prednikov, da razumejo težke preizkušnje, skozi katere so šli. Naša naloga je, da jim o tem pripovedujemo, da bodo tudi sami z vso odgovornostjo gradili prihodnost, ki bo temeljila na spoštovanju, solidarnosti, prijateljstvu.

DVANAJST partizanov in mnogi drugi, ki so se borili proti nacizmu, nam dajejo zgled, kako se upreti zlu in ohraniti človečnost. Njihove zgodbe nas opominjajo, da se moramo nenehno boriti proti krivicam in da moramo biti vedno pozorni na to, da varujemo in spoštujemo človekove pravice.

Današnja svoboda je rezultat mnogih žrtev in bojev. Naša naloga pa je, da to svobodo ohranjamo, negujemo in da se borimo proti vsaki diskriminaciji in da utrjujemo sožitje ter prijateljstvo. To bomo dosegali s skupnimi močmi, da se zgodovina ne bo ponovila. Da bomo živeli v svetu, kjer bosta prevladovala MIR in PRAVIČNOST.

Komelj, 21. 07. 2024 Marijan Turičnik

Maša na spominski slovesnosti ob 45. pohodu na Komelj se je pričela ob 12. uri. Daroval jo je župnik Andrej Lampret iz Pliberka. Imel je pridigo, ki jo redkokdaj slišimo, zato poglejte in poslušajte malo daljši odlomek.