V enem letu prekolesarili 257 milijonov kilometrov

Uvoz električnih koles vse večji

V Slovenijo smo lani uvozili približno 62.300 koles, kar je najmanj po letu 2001. Uvoz je bil največji leta 2004, skoraj 143.000 koles. Lani smo jih največ uvozili iz Italije (24 %), sledile so Avstrija, Belgija in Nizozemska.

V zadnjih letih se je močno povečal uvoz električnih koles (moč motorja do vključno 250 W). V 2017 smo jih uvozili nekaj manj kot 1.500, lani pa že 16.000 - največ (20 %) iz Nizozemske, sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška.

Ker so električna kolesa praviloma dražja, se je lani skupna vrednost njihovega uvoza (27,3 milijona evrov) že zelo približala vrednosti uvoza "klasičnih" koles (28,2 milijona evrov).

Uvozili smo tudi več kot 23.500 motornih koles z močjo nad 250 W (vključena tudi električna kolesa, poleg mopedov in podobnih vozil) v skupni vrednosti 9,2 milijona evrov. Količinsko največ, skoraj polovico vseh, smo jih uvozili iz Kitajske.

Kolesa dražja kot pred letom dni

Junija letos so bile cene koles v Sloveniji v povprečju za 1,2 % višje kot pred letom dni, v primerjavi s povprečjem leta 2015 pa za 18,9 %. Kolo za odrasle (26-colske gume) je lani v povprečju stalo 304 evre.

Večina poti s kolesom krajša od 5 km

Prebivalci Slovenije smo v letu 2021 na svojih vsakodnevnih poteh opravili 11,5 milijarde kilometrov, od tega 2,2 % s kolesom. To je bilo nekoliko več kot v 2017, ko je ta delež znašal 1,5 %. Skupno smo v 2021 opravili 3,8 milijona poti, kolo je bilo glavno prevozno sredstvo pri 5,3 % poti (2017: 4,5 %).

Povprečna pot, opravljena s kolesom v 2021, je bila dolga 6 kilometrov in je trajala 25 minut. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od 5 kilometrov, 44 % pa jih je trajalo 10 minut ali manj.

Od približno 204.000 poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 %) teh poti prosti čas - v povprečju so bile dolge 10 kilometrov in so trajale skoraj 40 minut.

Ulice, povezane s kolesarjenjem

V Sloveniji najdemo dve Kolesarski poti (ena je v občini Ljubljana, druga pa v občini Vrhnika) in eno Kolesarsko ulico (občina Tišina); na njih je na začetku letošnjega leta živelo skupno 287 prebivalcev.

Največ kolesarjev našteli med Koprom in Izolo

Po podatkih spletne aplikacije Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki omogoča spremljanje podatkov iz kolesarskih števcev na 18 števnih mestih po državi, je od začetka januarja do sredine julija največ kolesarjev vozilo po kolesarski poti Koper-Izola.