Evropski teden trajnostnega razvoja

Razširjen evropski teden trajnostnega razvoja Evropski teden trajnostnega razvoja bo letos potekal v razširjeni obliki, in sicer od 18. septembra do 8. oktobra. V tem obdobju se bodo v številnih evropskih državah zvrstili dogodki, ki podpirajo in uresničujejo trajnostni razvoj. Tega lahko vrednotimo s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, ki jih na SURS-u spremljamo že vrsto let. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v upadu S stopnjo dolgotrajne brezposelnosti prikazujemo delež dolgotrajno brezposelnih oseb (tj. najmanj 12 mesecev) med celotnim aktivnim prebivalstvom. Ta se v zadnjih letih znižuje tako na ravni EU-27 kot v Sloveniji. Pri nas je bil upad še izrazitejši, lani se je stopnja znižala na 1,4 %. Danska, Nizozemska in Malta spadajo med države z najnižjo stopnjo dolgotrajne breposelnosti. Pri vseh je znašala manj kot 1 %. Najvišjo stopnjo so imeli v Grčiji, 6,2-odstotno, sledili sta Španija in Italija. Zgodnja opustitev izobraževanja in usposabljanja ostaja na ravni EU-27 višja Kazalnik zgodnja opustitev izobraževanja in usposabljanja prikazuje delež prebivalcev, starih 18-24 let, s končano največ osnovno šolo, ki niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. V Sloveniji je bil lani ta delež s 5,4 % največji v zadnjih osmih letih, najmanjšega smo imeli v 2021, in sicer 3,1 %. Na ravni EU-27 je bil ta delež višji; v 2023 je znašal 9,5 %, najmanj v zadnjih osmih letih. Najnižji delež je imela Hrvaška, sledile so Poljska in Grčija, Irska ter Slovenija s petim najnižjim deležem, najvišji pa je bil v Romuniji, 16,6 %, sledili sta Španija in Nemčija.

Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi v Sloveniji nižja kot v EU-27 Kazalnik predstavlja delež delovno aktivnih oseb z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, ta je določen pri 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (po socialnih transferjih). V Sloveniji je v zadnjih osmih letih precej bolj nihal v primerjavi s povprečjem držav EU-27, vendar je bil v vseh letih pod njim. Stopnja se je nižala iz leta v leto z izjemo 2021 ter je lani obsegala 8,3 %. V Sloveniji je bila stopnja najnižja v 2019, ko je bila 4,5-odstotna, lani pa je znašala 5,7 %. Delež delovno aktivnih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bil lani najmanjši na Finskem, sledili sta Češka in Belgija. Nižji delež od Slovenije je imela le še Irska. Največji delež so imele Romunija, Luksemburg in Bolgarija. Prva kar 15,3 %, kar je skoraj trikrat toliko kot Slovenija. Pri stopnji recikliranja komunalnih odpadkov rast Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je količina recikliranih komunalnih odpadkov, deljena s skupno količino vseh nastalih komunalnih odpadkov. Leta 2022 je ta stopnja v Sloveniji dosegla najvišjo vrednost doslej, znašala je 62,6 % in je bila za 14 odstotnih točk nad povprečjem EU-27 (48,6 %). V zadnjih letih stopnja stalno raste, tako na ravni EU-27 kot v Sloveniji. Po tem kazalniku je Slovenija med vodilnimi članicami EU, pred njo se je uvrstila le Nemčija, za njo pa sledita Avstrija in Nizozemska. Romunija, Malta in Ciper so bile na repu lestvice, te države reciklirajo manj kot 15 % komunalnih odpadkov.

Delež celinskih kopalnih voda odlične kakovosti na ravni EU-27 večji kot v Sloveniji Kazalnik prikazuje delež celinskih kopalnih voda, ki imajo po merilih kopalne direktive ali Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda odlično kakovost. V zadnjih osmih letih je ta delež v Sloveniji nihal bolj kot na ravni EU-27. Lani je tako znašal 65,4 %, najvišji pa je bil v letih 2018 ter 2020, in sicer 76,9-odstoten. V treh državah je bil ta delež 100 %, to so bile Bolgarija, Grčija in Romunija. Najnižji delež je imela Hrvaška, sledili sta Španija in Poljska. Naša južna soseda je edina država z deležem pod 50 %, obsegal je 45,2 %.