20. november, svetovni dan otrok
Svetovni dan otrok zaznamujemo vsako leto 20. novembra. Na ta dan leta 1959 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o pravicah otroka in leta 1989 Konvencijo o otrokovih pravicah. Letošnji svetovni dan otrok poziva odrasle, naj prisluhnejo prihodnosti. Z upoštevanjem otrokovih mnenj lahko uresničimo njihovo pravico do izražanja, razumemo njihove zamisli za boljši svet in upoštevamo njihove poglede pri današnjih odločitvah.
Otrok čedalje manj
Na začetku letošnjega leta so v Sloveniji živeli 377.804 otroci (0-17 let), 183.260 deklic in 194.544 dečkov, kar je predstavljalo 18 % prebivalstva. Najpogostejše ime dečkov te starosti je bilo Luka, sledila sta Nik in Jakob. Med deklicami so bila najpogostejša imena Eva, Ema in Zala. V zadnjih 30 letih se je število otrok (0-17 let) zmanjšalo za petino.
1. januarja 2023 sta med članicami EU največji delež otrok, mlajših od 18 let, imeli Irska (23 %) in Francija (21 %), najmanjšega pa Malta in Italija (po 15 %).
Manj otrok v družinah
V letu 2021 so družine z otroki predstavljale 70 % vseh družin v Sloveniji. Polovica otrok, mlajših od 18 let, je živela skupaj s starši, ki so bili poročeni. Vsak četrti otrok v tej starosti je živel skupaj s starši, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti. 23 % otrok je živelo le z enim od staršev, najpogosteje z mamo.
Od leta 1981 se je v Sloveniji zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki in povečal delež družin brez otrok (z 21 % na 30 %). V preteklosti je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je prav tako zmanjšal (z 10 % na 6 %), delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 % v 1981, 39 % v 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56.
V EU najpogostejša gospodinjstva z enim otrokom
V članicah EU med gospodinjstvi z otroki, mlajšimi od 18 let, prav tako prevladujejo gospodinjstva z enim otrokom. Lani je skoraj polovica gospodinjstev z otroki imela enega otroka (49 %), 38 % dva otroka, 13 % pa tri ali več otrok. Med gospodinjstvi z otroki so v vseh državah EU prevladovala tista z enim otrokom, razen na Irskem in Nizozemskem, kjer je bil delež gospodinjstev z dvema otrokoma višji.
Gospodinjstev s tremi ali več otroki je bilo po državah najmanj. Njihov delež v gospodinjstvih z otroki je na Irskem obsegal 23 %, na Finskem 19 %, na Švedskem 18 %, v Bolgariji, na Portugalskem, v Italiji in Litvi pa pod 10 %.
Večina otrok večkrat na dan preživljala čas s svojimi starši
V Sloveniji je 94 % otrok, starih do 17 let, v obdobju enega leta pred anketiranjem (2021) večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, npr. med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu, pogovarjanju. 5 % otrok se je na tak način družilo s starši enkrat na dan, 1 % pa večkrat na teden. Pričakovano je bil ta delež nekoliko nižji (89 %) pri starejših otrocih, starih 16 in 17 let. Prav tako so v nekoliko manjšem deležu (89 %) večkrat na dan tako preživljali čas otroci, ki so v gospodinjstvu živeli samo z enim izmed staršev.
V povprečju EU pa so 3 od 4 staršev ocenili, da aktivno preživijo čas s svojimi otroki. Ta delež je bil najvišji v Italiji (96 %) in Bolgariji (95 %), najnižji pa v Franciji (62 %) in Španiji (65 %)
Tudi otroci so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti
Leta 2023 je bilo skoraj 20 milijonov otrok v EU izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, kar je predstavljalo 24,8 % otrok, mlajših od 18 let.
Najvišje vrednosti so imele Romunija (39 %), Španija (35 %) in Bolgarija (34 %), najnižje pa Slovenija (11 %) ter Finska (14 %).
Primerno toplega stanovanja si v Slovenji ni moglo privoščiti 4 % oseb
V Sloveniji si lani med osebami, ki so živele v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, 2 % ni moglo vsak drugi dan privoščiti obroka, ki je vseboval meso, ribe ali vegetarijanski ekvivalent, kar je bilo manj kot v povprečju EU (9 %). Delež takih oseb je bil največji v Romuniji (21 %), najmanjši pa na Portugalskem (1 %).
Primerno toplega stanovanja si v Slovenji ni moglo privoščiti 4 % oseb, ki so živele v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, kar je manj kot v povprečju EU (11 %). Največ takih oseb je bilo na Portugalskem (25 %), najmanj pa v Luksemburgu (2 %).
Zdravstveno stanje otrok dobro
Za skoraj tri četrtine otrok (74 %) v Sloveniji, starih do 15 let, so starši ali skrbniki v 2021 ocenili, da je bilo njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. To je bilo za 10 odstotnih točk več kot v letu 2017 (64 %), ko smo prav tako zbirali te podatke. Za 24 % otrok so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, za 2 % otrok pa srednje.
Tudi zdravstveno stanje vrstnikov iz držav članic EU je dobro. Najbolje (z zelo dobro) so zdravstveno stanje otrok ocenili starši v Grčiji (96 %) in na Cipru (89 %), najslabše pa v Latviji (30 %) in Litvi (52 %). Povprečje EU je znašalo 69 %.
Več kot polovica otrok, mlajših od treh let, vključenih v varstvo ali izobraževanje
V Sloveniji je bilo leta 2023 v predšolsko vzgojo ali varstvo vključenih 57 % otrok, mlajših od treh let. V EU je bilo v povprečju v različne oblike varstva ali izobraževanje vključenih 37 % otrok, največ na Nizozemskem (72 %) in Danskem (70 %), najmanj pa na Slovaškem (1 %) in Češkem (4 %). Nova evropska strategija o predšolski vzgoji in varstvu, predstavljena leta 2022, med drugim vključuje priporočilo (barcelonski cilji za 2030), da je najmanj 45 % otrok, mlajših od treh let, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo. Ta cilj je po podatkih za leto 2023 že doseglo 11 članic EU.