Svetovni dan gledališča 2025

27. marec se kot svetovni dan gledališča zaznamuje od leta 1962, in sicer na pobudo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), ustanovljenega na predlog gledaliških in plesnih strokovnjakov ter Unesca leta 1948.

Pripravili smo izbor nekaterih statističnih podatkov o gledališki dejavnosti v letu 2023.

Gledališke predstave

Kulturne ustanove so pripravile 8.072 različnih gledaliških prireditev, povprečno 22 na dan. Med vsemi tovrstnimi prireditvami jih je bila več kot polovica (54 %) uvrščenih v kategorijo dramska in druga gledališka dela, sledile so lutkovne predstave (28 %), sodobni ples (9 %), predstave eksperimentalnih gledališč (4 %), baletne prireditve (3 %) ter operne in druge glasbeno-scenske prireditve (2 %).

Slovenska dela

Slovenske kulturne ustanove so uprizorile skoraj 3.000 različnih gledaliških del, od tega so jih 58 % ustvarili slovenski avtorji. V največjem deležu je bilo domače avtorstvo značilno za predstave eksperimentalnih gledališč (v 80 % dela slovenskih avtorjev), sledila so dramska dela (64 %) in lutkovne predstave (56 %) itd., v najmanjšem deležu pa za operna in druga glasbeno-scenska dela (18 %).

Prve izvedbe gledaliških del

Kulturne ustanove so za uprizoritev pripravile 1.679 novih gledaliških del. Največ premier je bilo med dramskimi in drugimi gledališkimi deli (631), sledile so lutkovne predstave (452). Najmanj novih del smo našteli med baletnimi (21) in opernimi predstavami (22). Na odrih kulturnih ustanov je bilo obiskovalcem tako na voljo za ogled skupno 2.984 različnih gledaliških predstav, od tega so nekaj več kot polovico (56 %) predstavljala premierno izvedena dela, preostalo so bile ponovitve iz prejšnjih sezon.

Ogled gledaliških prireditev

Gledališke predstave v kulturnih ustanovah si je ogledalo približno 1,2 milijona obiskovalcev, posamezno pa v povprečju 154 oseb. Največji obisk smo zaznali pri kategoriji dramska in druga gledališka dela, ki je obsegala 58 % celotnega števila ogledov gledaliških prireditev, sledil je obisk lutkovnih predstav z 18 % itd., le 2 % gledalcev pa je obiskalo predstave eksperimentalnih gledališč in oper.

Gledališki festivali

Kulturne ustanove so pripravile 30 gledaliških festivalov - 21 so jih organizirala gledališča z operama, preostale kulturni domovi. Na teh festivalih je bilo izvedenih 668 prireditev, od tega 520 v organizaciji gledališč.

Izobraževalni program

Na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti so kulturne ustanove ponudile 919 izobraževalnih dogodkov z gledališkim oz. lutkovnim programom ter 294 dogodkov s plesnim programom. Prvih se je udeležilo okoli 67.000 obiskovalcev (81 % je bilo mladine), drugih pa skoraj 8.000 (med njimi 68 % mladih).

Gledališki ustvarjalci

V slovenskih gledališčih, vključno z opernima hišama, ki imajo lastne prostore, in pri gledaliških producentih, ki s predstavami gostujejo v drugih ustanovah (skupno jih je 44), je različne gledališke predstave ustvarjalo 1.308 zaposlenih in 3.457 zunanjih sodelavcev. Med slednjimi jih je bilo največ, 1.250, samozaposlenih v kulturi, sledili so tisti z avtorsko pogodbo (846), espeji (641), študenti (486) itd.

Viri financiranja

Skupni prihodki gledališč, oper in drugih producentov gledališke dejavnosti so znašali okrog 77 milijonov evrov. Največji delež, 72 %, so obsegala državna proračunska sredstva, 15 % lastni prihodki iz kulturne dejavnosti, občine so prispevale nekaj več kot 10 %, poldrugi odstotek so predstavljala domača in tuja sponzorstva ter donacije, skoraj 1 % javna sredstva iz EU ter nekaj manj kot pol odstotka lastni prihodki iz drugih dejavnosti, kot so denimo oddajanje prostorov v najem, prodaja publikacij, gostinska dejavnost idr.