Mednarodni dan gozdov

Naslovna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov pod okriljem FAO je Gozdovi in hrana, poudarja pa ključno vlogo gozdov pri zanesljivi preskrbi s hrano. Poleg zagotavljanja goriva, dohodka, zaposlitve in hrane gozdovi ohranjajo rodovitnost tal ter varujejo vodne vire in habitate za biotsko raznovrstnost, vključno z zelo pomembnimi divjimi opraševalci; zato je njihova trajnostna raba izrednega pomena.

Proizvodnja okroglega industrijskega lesa

Proizvodnja okroglega lesa v EU, v kateri prevladujejo iglavci, je leta 2022 obsegala ocenjenih 510 milijonov m3, kar je bilo 14 % več kot leta 2014. Največji relativni porast količine posekanega lesa so v opazovanem obdobju 2014-2022 zaznali na Češkem (62 %), v Italiji (48 %) in na Portugalskem (31 %), medtem ko se je v nekaterih državah posek zmanjšal: na Slovaškem (19 %), v Sloveniji (19 %) in v Franciji (3 %). Največja proizvajalka okroglega lesa v EU je bila Nemčija (okoli 85 milijonov m3 leta 2022), sledili sta Švedska (77 milijonov m3) in Finska (67 milijonov m3).

Indeks gozdnih vrst ptic v EU

Indeks ptic prikazuje spremembe pri številčnosti in raznolikosti vrst ptic, upoštevajoč spremembe razmer v njihovih habitatih. Degradacija gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov vpliva na upadanje števila ptičjih vrst ter populacij. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je leta 2023 znašal 87,2 in se od 2014 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 101,1 in se od 2014 zvišuje.

Ponor ogljika

Gozdovi so bistveni za preživetje skupnosti, ki so od njih odvisne, s shranjevanjem ogljika pa pomembno prispevajo k blaženju vplivov podnebnih sprememb; delujejo kot ponori ogljika (CO2) ter uravnavajo temperaturo planeta in vodne tokove.

Po strokovni oceni hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju letno veže več kot 7,5 ton CO2. Ob upoštevanju ponorov v gozdu je količina izpustov CO2 v letu 2022 znašala 12,7 milijonov ton.

Delež izpustov CO2 je bil ob upoštevanju vseh ponorov (tudi v gozdu) v obdobju 2014-2022 v povprečju manjši za 3 %.

Potencial za trajnostno uporabo lesa

15. globalni cilj trajnostnega razvoja spodbuja "zaščito, obnovo in promocijo trajnostne rabe kopenskih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi". Delež izvoza gozdnih lesnih sortimentov izmed doma proizvedenih sortimentov prikazuje izgubo proizvodnega potenciala za trajnostno rabo lesa.

Slovenija je v 2023 izvozila 30 % v tem letu proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo uporabo je v državi ostalo 70 % predlanskim posekane lesne surovine oz. za 3 odstotne točke manj kot leto prej.

Izvozila je 54 % (okoli 1,2 mio. m3) v tem letu doma proizvedenih hlodov za žago in furnir ter 13 % (približno 199.000 m3) lesa za kurjavo.

Trajnostna energetska uporaba lesa

Pri izpolnjevanju 15. globalnega cilja trajnostnega razvoja je uporaba lesa kot vira energije velikega pomena, k temu pa precej prispeva poraba lesa v gospodinjstvih.

Slovenska gospodinjstva so leta 2023 porabila 1,1 milijona ton lesnih goriv (v obliki drv ter lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov), 90 % te količine so bila drva.

89 % energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10 % za ogrevanje sanitarne vode, 1 % pa za kuhanje.