24. januar, mednarodni dan izobraževanja

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 razglasila 24. januar za mednarodni dan izobraževanja. Ta dejavnost ima ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in gospodarske rasti, odpravljanju revščine, izboljšanju zdravja in kakovosti življenja, poleg tega pa pomaga ustvarjati stabilne in vključujoče skupnosti. Pogledali smo, kaj nam o slovenskem šolskem izobraževanju razkrivajo statistični podatki.

Šolsko leto 2023/24

V prejšnjem šolskem letu je bilo:

· 84.522 otrok, vključenih v vrtce,

· 196.371 osnovnošolcev,

· 80.685 dijakov,

· 80.648 študentov.

Delež otrok, vključenih v vrtce, narašča

V šolskem letu 2023/24 je bilo v vrtce vključenih 84.522 otrok ali 86 % vseh otrok v starosti 1-5 let. To je bilo za 24 odstotnih točk več kot pred 19 leti oz. v šolskem letu 2004/05, pri čemer se je delež otrok, vključenih v prvo starostno skupino, povečal za 35 odstotnih točk. Predšolsko vzgojo je izvajalo 988 vrtcev in njihovih enot, od tega 868 javnih in 120 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).

Delež 7-letnikov največji v zasavski statistični regiji

Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2023/24 je bilo med prvošolci 11 % sedemletnikov. To je bilo za približno 3 odstotne točke več kot pred 7 leti, v šolskem letu 2016/17. Delež 7-letnikov, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil največji v zasavski statistični regiji (15 %), najmanjši pa v pomurski regiji (6 %).

Največji delež dijakinj v srednjem splošnem izobraževanju, dijakov pa v tehniškem in strokovnem

Največ dijakov je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (47 %), sledili so srednje splošno izobraževanje (35 %), srednje poklicno (16 %) ter nižje poklicno izobraževanje (2 %).

Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bila tretjina žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in drugem strokovnem pa 47 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja, vanje je bilo vključenih več žensk (62 %) kot moških.

Med študenti, ki so se lani vpisali prvič, največ tistih na visokošolskem univerzitetnem študiju

V študijskem letu 2023/24 je v terciarno izobraževanje s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vstopilo 13.446 študentov. 48 % se jih je vpisalo v visokošolski univerzitetni študij, 44 % v visokošolski strokovni študij, 8 % pa v enoviti magistrski študij. Med novinci je bilo več žensk (59 %) in več rednih študentov (84 %).

Med študenti visokošolskega dodiplomskega izobraževanja in enovitega magistrskega študija 2. stopnje, ki so se v študijskem letu 2023/24 prvič vpisali na visokošolske zavode, jih je bilo največ starih 19 let (73 %).

Učitelji so temelj kakovostnega sistema izobraževanja

V šolskem letu 2023/24 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 12.440 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 18.824 učiteljev, v srednjih pa 6.490. Na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah je delalo 5.604 višje- in visokošolskih učiteljev ter njihovih sodelavcev.

Vzgojiteljsko delo so v šolskem letu 2023/24 v večji meri opravljale ženske (97 %), enako je veljalo za osnovne šole (v 88 % ženske). Z višjo ravnijo izobraževanja pa se je delež zaposlenih moških med učitelji postopno povečeval. Na srednješolski ravni so kljub temu še vedno prevladovale ženske (67 %), medtem ko je bilo v terciarnem izobraževanju med učnim osebjem več moških (53 %).

Najvišje povprečne mesečne neto plače zaposlenih v izobraževanju v osrednjeslovenski statistični regiji

Povprečna mesečna neto plača strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje je za oktober 2023 znašala 1.629 EUR. Višja je bila v javnem sektorju (1.645 EUR) kot v zasebnem (1.310 EUR), pri čemer so bili moški v povprečju (1.868 EUR) plačani bolje kot ženske (1.576 EUR). Z vidika statističnih regij so najvišjo povprečno mesečno neto plačo prejeli v osrednjeslovenski (1.699 EUR), najnižjo pa v zasavski regiji (1.521 EUR)