11. februar, mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Cilj je spodbuditi dekleta k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter jim zagotoviti enake možnosti. Glavni poudarek mednarodnega dneva je usmerjen na poklice in izobraževanje STEM ter vlogi žensk v njih. STEM je kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter obsega naslednja področja: Naravoslovje, matematika in statistika, Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo.
Največji delež dijakinj na STEM programih v naravoslovju
Med vpisanimi v srednješolske programe s področij STEM v Sloveniji sta bila deleža dijakinj največja v šolskih letih 2016/17 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika (2016/17: 56 %, 2023/24: 52 %). Na področju Informacijske in komunikacijske tehnologije je bil v šolskem leta 2016/17 delež deklet 4-odstoten, v 2023/24 pa je narasel na 6 %. Na področju Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo pa je ta delež v omenjenih šolskih letih ostal enak, 11-odstoten.
Največ dijakinj srednjih strokovnih in poklicnih programov STEM se je v šolskih letih od 2016/17 do 2023/24 vpisalo v tehniško izobraževanje. Njihovo število se je najbolj povečalo med vključenimi v programe s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije, s 119 dijakinj v šolskem letu 2016/17 na 230 dijakinj v 2023/24, tj. za 27 % več.
Višji delež študentk vpisanih v naravoslovne programe
Najvišja deleža vpisanih študentk v STEM področja sta bila v študijskih letih 2017/18 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika, saj jih je bilo v prejšnjem študijskem letu vključenih 2.980 ali 57 % vseh študentov na tem področju. Pri izobraževalnih programih s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije se je delež v primerjavi s študijskim letom 2017/18, v katerem je bilo študentk 14 % (ali 521) znotraj področja, v 2023/24 zvišal na 21 % (1.146). Delež žensk se je najmanj spremenil pri izobraževalnih programih s področja Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (za 1 %).
Delež diplomantk STEM pod povprečjem EU
Največ diplomantk študijskih programov s področij STEM je bilo leta 2022 v Franciji (30,3 na 1.000 prebivalcev) in na Irskem (29,0 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa na Cipru (6,8 na 1.000 prebivalcev) in v Luksemburgu (3,6 na 1.000 prebivalcev). Slovenija se je po številu študentk, ki so zaključile terciarno izobraževanje s področij STEM, s 15,5 diplomantke na 1.000 prebivalcev uvrstila na 18. mesto, medtem ko je povprečje EU 16,7 študentke na 1.000 prebivalcev.
V raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih več moških raziskovalcev, vendar število žensk z leti narašča
V raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) je bilo med letoma 2017 in 2022 zaposlenih manj raziskovalk kot raziskovalcev. Od leta 2017 do leta 2022 se je v tem obdobju njihovo število povečalo za 31 % (s 4.549 na 5.961), število moških pa za 16 % (z 9.529 na 11.054).
Leta 2022 je bilo v vseh sektorjih zaposlenih 17.015 raziskovalcev, od tega približno tretjina (35 %) raziskovalk.
Deleža raziskovalcev in raziskovalk se med sektorji razlikujeta. V državnem sektorju je bila razlika med deležema najmanjša, saj so ženske predstavljale 49 % vseh zaposlenih raziskovalcev. Najizrazitejša razlika je bila v poslovnem sektorju. Ženske so tam predstavljale četrtino vseh raziskovalcev.
V javnem sektorju opazna rast v številu ženskega zaposlenega osebja
Število zaposlenih v RRD v javnem sektorju se je od leta 2017 do 2022 povečalo. Pri moških je bila rast 10-odstotna (s 4.402 na 4.852), pri ženskah pa 24-odstotna (s 3.899 na 4.830).
Na področju naravoslovnih in tehničnih ved se je število zaposlenih žensk povečalo za 27 %, število moških pa za 12 %. Na podpodročjih je bilo povsod zaznati rast zaposlitev ženskega osebja, medtem ko se je število moških zmanjšalo v kmetijskih vedah (za 13 % ali s 387 na 338) ter tehniških in tehnoloških vedah (za 6 % ali z 984 na 927).
Plačna vrzel med spoloma je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno mesečno bruto plačo žensk in moških. Pri plači za oktober 2023 je bila razlika v korist moških največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 22,5-odstotna. Ženske so v povprečju zaslužile manj kot moški tudi v področju dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 21,6 %) ter na v komunikacijskih in informacijskih dejavnostih (17,8 %). Po drugi strani pa so imele v povprečju višje bruto plače od moških kolegov v področjih dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 8,6 %), gradbeništvo (za 8,2 %) ter promet in skladiščenje (7,8 %).