Pustovanje 2025

Pred nami so dnevi v znamenju pustnih šem, norčij in rajanja. Ali lahko kaj o tem pove tudi statistika?

Čas norčij in pustnih šem

Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Lani smo po začasnih podatkih v Slovenijo uvozili za 12,2 milijona EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, izvozili pa smo jih za nekaj več kot 4,2 milijona. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija z 29 % celotnega uvoza in 26 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov.

Kurenti

Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh (15-34 let) je bilo lani med prebivalci 210.122; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 let ali več.

Krofi, zaščitni znak pustovanja

Najbolj znane pustne sladice so krofi. Koliko bi nas stalo, če bi sestavine kupili v trgovini in se priprave te ocvrte dobrote lotili kar doma? Za kilogram džema bi lani odšteli v povprečju 7,71 EUR, za 10 jajc 2,38 EUR, za liter jedilnega olja 1,55 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,45 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,12 EUR, za kilogram pšenične moke pa 0,87 EUR.

Post

Pepelnična sreda, ki sledi pustnemu torku, velja za začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso je gospodinjstvo leta 2022 porabilo v povprečju 681,58 EUR. Cene mesa so bile sicer januarja letos v povprečju za 1,7 % višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom je bila v Sloveniji predlani 83-odstotna.

Priimki, povezani s pustom

Med priimki prebivalcev Slovenije je nekaj takih, ki jih lahko povežemo s pustom in pustnimi dobrotami. Na začetku lanskega leta se jih je 345 pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in 9 Šema.