Statistični urad RS objavil poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2003-2007
28. seja Statističnega sveta RS
Svet je na svoji 28. seji 8. decembra 2008 obravnaval Poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2003-2007 in se seznanil z načrti priprav za prehod s terenskega popisa prebivalstva in stanovanj na t.i. registrski popis leta 2011.
Poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2003-2007
Člani Statističnega sveta RS so se v predstavitvi generalne direktorice Statističnega urada mag. Irena Križman seznanili s celovitostjo delovanja inštitucij slovenske državne statistike pri izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj v preteklem petletnem obdobju, tj. od leta 2003 do vključno leta 2007. Poročilo so skupaj pripravile pooblaščene inštitucije za izvajanje slovenske državne statistike - AJPES, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ministrstvo za finance, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, Zavod RS za zaposlovanje in ZPIZ. Dokument navaja podroben opis pogojev delovanja teh inštitucij in pregled doseženih rezultatov tako pri razvoju nekaterih statističnih področij kot tudi v statistični infrastrukturi, ki med drugim vključuje standardizacijo in kakovost v statistiki ter razvoj metodologij in registrov; posebno pozornost pa namenja dostopu uporabnikov do podatkov ob hkratnem varstvu teh podatkov.
Razvoj slovenske statistike v obdobju od leta 2003 dalje so pospešili ključni dogodki v samostojni Sloveniji, in sicer:
- z vstopom v Evropsko unijo so za Slovenijo bili objavljeni primerljivi podatki za večino področij,
- s prevzemom evra je morala Slovenija zagotoviti vse potrebne kazalnike za spremljanje stanj območja z evrom (posebej podrobno na področju statistike cen življenjskih potrebščin) in
- vse priprave na predsedovanje Statističnega urada RS Delovni skupini Sveta EU za statistiko so potekale prav v zadnjih dveh letih tega obdobja.
Proces vključevanja v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj - OECD se je prav tako začel že leta 2006, in sicer ko je Slovenija postala članica opazovalka v njenem Odboru za statistiko. Podobno kot pri vstopu v EU je tudi v tem nacionalnem projektu državna statistika pogoj za pogajanja, statistični standardi pa so zdaj večinoma že osvojeni in pokriti s standardi EU, le na analitičnem področju so zahteve v primerjavi z EU nekoliko višje.
V preteklem obdobju si je slovenska državna statistika prizadevala z uporabo administrativnih virov zmanjšati breme, ki ga nalaga dajalcem podatkov, ob tem pa je skrbno pazila na kakovost podatkov. Slovenski statistični urad je sledil priporočilu Evropske komisije, da nacionalni statistični uradi sprejmejo Kodeks ravnanja evropske statistike v nacionalne statistike v letu 2005, po strokovnem pregledu skupine, ki predstavlja Evropski statistični sistem, pa je - po njenem mnenju - pridobil štiri dobre prakse: statistični zakon, ki opredeljuje strokovno neodvisnost, poročanje napak v statistiki, statistične sosvete, ki predstavljajo uporabniške skupine v metodoloških razpravah, in organiziran dostop do mikropodatkov za raziskovalce.
Člani Sveta so predlagali generalni direktorici, da Poročilo z nekaj dopolnili posreduje Vladi RS v sprejem, ob tem pa so sprejeli dva dodatna sklepa, in sicer Vladi RS predlagajo:
- da se zmanjševanje števila zaposlenih za Statistični urad RS ustavi in to upošteva že v kadrovskem načrtu za leto 2009;
- da ta pospeši iskanje ustrezne prostorske rešitve, ker delovanje Statističnega urada na lokaciji Parmova že ogroža varstvo in življenje ljudi, in tudi ne zagotavlja informacijske varnosti statističnih podatkov, samo poslovanje urada na dveh lokacijah pa je neracionalno.
Priprave na popis prebivalstva in stanovanj v Sloveniji leta 2011
Statistični urad RS je za člane Sveta pripravil prvo informacijo o načrtih za prihodnji popis prebivalstva in stanovanj okrog leta 2011. Ta ne bo več terenski, v pripravi je t.i. registrski popis, ki zajema podatke iz različnih administrativnih virov in podatkovnih baz. Prednosti takega popisa so zmanjšanje stroškov, razbremenitev dajalcev podatkov, tj. prebivalcev Slovenije, in možnosti pogostejše izvedbe kot na 10 let. Ker je bila letos v EU sprejeta posebna uredba o obvezni izvedbi popisa in posredovanju podatkov Eurostatu, ki tudi določa obvezne vsebine popisa, v Sloveniji ne bo potreben poseben zakon; za dodatne, mnenjske podatke pa bodo pripravljene drugačne rešitve, npr. zbiranje podatkov prek vzorčnih anket. Cilj - pogostejše objave kompleksnih podatkov o prebivalstvu Slovenije in stanovanjih - bo predvsem v zadovoljstvo vsem uporabnikom uradnih statističnih podatkov, tj. raziskovalcem, nosilcem politik in tudi splošni javnosti.
Statistični svet je informacije o načrtih modernizacije popisa z zanimanjem sprejel in predlagal generalni direktorici sprotno obveščanje o napredovanju tega projekta.
Dr. Anuška Ferligoj, predsednica Statističnega sveta RS
povezava: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2057 .
S spoštovanjem.
********************************
Ida Repovž Grabnar
Statistični urad RS
tel: 01/241 51 58