Nevladne organizacije, ki so se danes predstavile v DS RS, v enem letu opravijo za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela

Ljubljana, 4. december 2009; danes je v prostorih Državnega sveta RS potekala Predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah. V drugem delu je predsednik Državnega sveta, mag. Blaž Kavčič, že tradicionalno podelil plakete državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2009.

Predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah je organizirala Zveza društvenih organizacij Slovenije - ZDOS v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Slovensko filantropijo.

Dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, je naredila presek prostovoljnega dela v Sloveniji danes in izpostavila, da je prepoznavanja pomena in vrednosti kapitala, ki ga predstavlja prostovoljstvo s strani države, institucij in kapitalskega sektorja osnova za njihovo podporo prostovoljstvu. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja.

Svoje dolgoletno delo na področju prostovoljstva in uspehe so v nadaljevanju predstavile naslednje organizacije: Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije. Izkazalo se je, da navedene organizacije opravljajo prostovoljno delo na številnih področjih, kot so: skrb za otroke in starejše, okoljevarstvo, prometna varnost, zaščita in reševanje, izobraževanje in usposabljanje, kultura, šport in turizem.

Mirko Vaupotič iz Zveze društvenih organizacij Slovenije, ki je predsedoval dogodku, je izpostavil, da pomeni prostovoljno delo v nevladnih organizacijah ogromen prispevek h kvaliteti življenja in blaginji države in ga je potrebno bolj poudarjati ter sistematično spremljati.

Po zbranih podatkih in ocenah le navedene organizacije v enem letu opravijo za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, vrednost katerega ob upoštevanju najnižjih urnih postavk presega 250 milijonov €.

V imenu predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, je zbrane pozdravil in nagovoril Jožef Školč, državni sekretar za nevladne organizacije. Poudaril je pomen nevladnih organizacij in še posebej prostovoljnega dela ter izpostavil večjo potrebo države in pristojnih institucij po priznavanju in upoštevanju le-tega ter po vzpostavljanju bolj ugodnih pogojev. Podprl je tudi pobudo po sistematičnem spremljanju in vrednotenju prostovoljnega dela ter vključevanju le-tega v bruto družbeni proizvod.

Ob koncu dogodka je predsedujoči predstavil tri pobude:

• Vlada naj zagotovi statistično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljajo v korist širše javnosti.

• Opravljeno prostovoljno delo naj se šteje kot prispevek k bruto družbenemu prihodku ter tudi k razvoju in blaginji države.

• Vrednost opravljenega prostovoljnega dela naj se šteje kot lastni delež organizacij v primerih prijav na javne razpise, kjer je zahtevan tudi lastni delež.

Sledila je svečana podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2009. Letos je plaketo prejelo 14 najbolj zaslužnih prostovoljk in prostovoljcev z različnih področij. Prejemnike priznanj in preostale udeležence sta nagovorila predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in podpredsednik ZDOS Rado Stojanovič. Plakete najzaslužnejšim društvenim delavcem - prostovoljcem z različnih področij delovanja že tradicionalno podeljuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije na pobudo Zveze društvenih organizacij Slovenije in Državnega sveta Republike Slovenije ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva.

V nadaljevanje najdete celotno sporočilo za javnost ter seznam nagrajencev in obrazložitve.

Lep pozdrav,

Ekipa ZDOS

www.zdos.si

::::::::::::::::::::

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

*******************************************************

Predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah in podelitev Plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem

Dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, je naredila presek prostovoljnega dela v Sloveniji danes in izpostavila, da je prepoznavanja pomena in vrednosti kapitala, ki ga predstavlja prostovoljstvo s strani države, institucij in kapitalskega sektorja osnova za njihovo podporo prostovoljstvu. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja.

Svoje dolgoletno delo na področju prostovoljstva in uspehe so v nadaljevanju predstavile naslednje organizacije: Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije. Izkazalo se je, da navedene organizacije opravljajo prostovoljno delo na številnih področjih, kot so: skrb za otroke in starejše, okoljevarstvo, prometna varnost, zaščita in reševanje, izobraževanje in usposabljanje, kultura, šport in turizem.

Mirko Vaupotič iz Zveze društvenih organizacij Slovenije, ki je predsedoval dogodku, je izpostavil, da pomeni prostovoljno delo v nevladnih organizacijah ogromen prispevek k kvaliteti življenja in blaginji države in ga je potrebno bolj poudarjati ter sistematično spremljati.

Po zbranih podatkih in ocenah le navedene organizacije v enem letu opravijo za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, vrednost katerega ob upoštevanju najnižjih urnih postavk presega 250 milijonov €.

Ob koncu dogodka je predsedujoči predstavil tri pobude:

· Vlada naj zagotovi statistično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljajo v korist širše javnosti.

· Opravljeno prostovoljno delo naj se šteje kot prispevek k bruto družbenemu prihodku ter tudi k razvoju in blaginji države.

· Vrednost opravljenega prostovoljnega dela naj se šteje kot lastni delež organizacij v primerih prijav na javne razpise, kjer je zahtevan tudi lastni delež.

Plakete najzaslužnejšim društvenim delavcem - prostovoljcem z različnih področij delovanja že tradicionalno podeljuje predsednik Državnega sveta Republike Slovenije na pobudo Zveze društvenih organizacij Slovenije in Državnega sveta Republike Slovenije ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva.

****************************************************************************

PREJEMNIKI PLAKET ZA LETO 2009

1. Tjaša Andree Prosenc,

2. Jože Berlec,

3. Franc Bivic,

4. Anton De Costa,

5. dr. Miha Janc, dr. vet. med., up. prof.,

6. prof. dr. Pavle Kornhauser,

7. Janko Kušar,

8. Marija Lamut,

9. Biserka Marolt Meden,

10. Jože Melanšek,

11. Marjan Pintarič,

12. Aleksander Stančič,

13. Anica Svetina in

14. Franc Špegel.

Kratke obrazložitve predlogov prejemnikov plakete Državnega sveta, kot smo jih prejeli s strani posameznikov, organizacij s področja civilne družbe in Interesne skupine negospodarskih dejavnosti Državnega sveta, so sledeče:

PREJEMNICA PLAKETE: Tjaša Andree Prosenc

PREDLAGATELJ: Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 45

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Tjaša Andree Prosenc je v športni panogi drsanje kot tekmovalka dosegla številne uspehe. Pri devetnajstih letih je prenehala z aktivnim tekmovalnim nastopanjem v drsalnem športu. Nato se je vključila v različne organizacije in pri tem sodelovala kot prostovoljka. Tri leta je bila amaterski trener in svoje znanje vestno prenašala na mlajše tekmovalke in tekmovalce. Leta 1966 je pričela delati tudi kot sodnica na tekmovanjih in kasneje postala celo mednarodna sodnica. Je tudi članica predsedstva mednarodne drsalne zveze. Ob vseh aktivnostih je stalno kot prostovoljka sodelovala tudi s slovensko drsalno zvezo. Pri slednji je bila sekretarka, predsednica in članica organov zveze. Med drugimi pa je postala leta 1994 tudi članica Mednarodne arbitraže na področju športa CAS. Tjaša Andree Prosenc je kot prostovoljka aktivna tudi pri krovni športni nevladni organizaciji Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. Članica skupščine in izvršnega odbora je že od same ustanovitve leta 1994. Z znanjem na področju športa in prava je mnogokrat pomagala in pripomogla k reševanju raznih vprašanj ter prispevala k razvoju različnih področij športa v Sloveniji, kot tudi na mednarodni ravni.

PREJEMNIK PLAKETE: Jože Berlec

PREDLAGATELJ: Gasilska zveza Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 71

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Jože Berlec se je v prostovoljno gasilsko organizacijo vključil že leta 1938. Od takrat je nenehno skrbel za izpopolnjevanje gasilskega znanja, zato je z dolgoletno dejavnostjo veliko pripomogel k razvoju gasilstva na Slovenskem in tudi ostalih področij zaščite in reševanja. Zaradi njegovih sposobnosti, gasilskega znanja in predanosti gasilski organizaciji je v vseh letih opravljal najzahtevnejše gasilske funkcije. Vedno je skrbel za dobro opremljenost gasilcev, v njegovem obdobju se je na območju Gasilske zveze Kamnik gradilo največ gasilskih domov. Svoja znanja je prenašal tudi na mlajše rodove, vodil je številne tečaje in izobraževanja s področja gasilstva. Jože Berlec je bil in je še poznan po požrtvovalnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski, kakor tudi sotovarišem, zaradi tega je spoštovan in cenjen tudi v širši okolici in ne samo v gasilstvu. Vrednost njegovega velikega prispevka je bila prepoznana, zato je prejel številna priznanja in odlikovanja in je tudi častni občan mesta Kamnik. Danes je Jože Berlec, kljub temu, da v gasilstvu operativno ne deluje več, še vedno tesno povezan z organizacijo, saj svoje izkušnje in spomine vestno zbira v različnih kronikah in s tem skrbi tudi za zgodovino našega 140-letnega delovanja.

PREJEMNIK PLAKETE: Franc Bivic

PREDLAGATELJ: Zveza ZŠAM Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 36

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Je član Zveze ZŠAM Slovenije od leta 1973, torej 36 let, ko je kot poklicni voznik postal član ZŠAM Ivančna Gorica. Ves svoj prosti čas je vedno namenjal aktivnostim na področju delovanja organizacije, še posebej pa izvajanju preventivnih akcij za varnost v cestnem prometu. Poleg tega se aktivno udejstvuje tudi v gasilskem društuv in društvu AMD. Kmalu po včlanitvi je oblekel tudi stanovsko uniformo, katero vsa ta leta nosi častno in s ponosom. Ves čas je aktivno deloval v organih združenja, od leta 1990 pa je predsednik ZŠAM Ivančna Gorica, ter že drugi mandat član predsedstva Zveze ZŠAM Slovenije.

Franc Bivic je gonilna sila ZŠAM Ivančna Gorica, saj se nobena od aktivnosti v združenju ne zgodi brez njegovega sodelovanja. Z neposrednim, poštenim in dobrim odnosom do vseh je za združenje postal nepogrešljiv. Njegovo delo pa se odraža tudi na nivoju zveze, kjer je za svoje delo prejel tudi najvišje "Posebno priznanje Zveze ZŠAM Slovenije". Svoje znanje, organizacijske sposobnosti in prostovoljno delo je posvetil vzgoji in preventivi v cestnem prometu, izboljšanju prometne kulture, ugledu poklicnih voznikov, delovanju uniformiranih enot združenja, regije in zveze, ter vsem aktivnostim matičnega združenja. Njegovo delo je pomembno na več nivojih: za uspešno delovanje ZŠAM Ivančna Gorica in njegovo povezanost z ostalimi združenji regije Ljubljana okolica; za večjo varnost cestnega prometa in varnost najmlajših v njem; za boljši ugled poklica voznik; za zgledno in uspešno delovanje uniformiranih enot pri vseh aktivnostih; za položaj prostovoljstva na lokalnem nivoju in v družbi nasploh.

PREJEMNIK PLAKETE: Anton DeCosta

PREDLAGATELJ: Zveza tabornikov Slovenije, Nacionalna skavtska organizacija

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 40

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Anton DeCosta je v delu društva tabornikov Rod jezerskega zmaja iz Velenja prisoten že od prvega dne kot starešina rodu. Vse od začetka leta 1959 do leta 2004 je bil načelnik Šaleške zveze tabornikov (ŠZT), kjer sedaj opravlja funkcijo starešine. Njegovo delovanje v ŠZT je bilo posvečeno širjenju taborništva, krepitvi kvalitetnega dela in ustanavljanju novih rodov v takratni občini. Z dušo in srcem je zapisan taborništvu in njegova velika zasluga je razvoj tabornega prostora v Ribnem pri Bledu, kjer taborniki ŽZT taborijo vsako leto že več kot 40 let. Aktiven je tudi na nacionalni ravni. Pomagal je pri ustanovitvi 10. taborniškega območja v Sloveniji (Koroško - Šaleško - Zgornjesavinjsko območje), ki ima trenutno 1300 članov in je največje območje v Zvezi tabornikov Slovenije (ZTS). Že leta 1977 je odprl pot sodelovanja s taborniki (skavti) iz Zahodne Evrope, ki zdaj traja že več kot 30 let. Že tretji mandat je tudi v častnem razsodišču ZTS in je eden od vodilnih zagovornikov ideje o povezovanju ZTS in združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Njegov žar in predanost ideji taborništva je zagotovo nekaj, kar daje moč in energijo vsem ostalim tabornikom v Velenju, saj je sinonim za taborništvo v Šaleški dolini in širše.

PREJEMNIK PLAKETE: dr. Miha Janc, dr. vet. med., up. prof.

PREDLAGATELJ: Ribiška zveza Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 50

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Dr. Miha Janc je član Ribiške zveze Slovenije od leta 1960. Več kot deset let je najbolj kompetenten strokovnjak Ribiške zveze Slovenije (RZS) na področju naravovarstva in ekologije, seveda pa je aktiven tudi na lokalni ravni v okviru ribiške družine. Je ugleden mednarodni strokovnjak na področju sladkovodnega ribištva in je predstavnik države Slovenije v dveh mednarodnih organizacijah, od katere je ena raziskovalnega značaja.

Dve mandantni obdobji je bil predsednik komisije RZS za varstvo voda in okolja, zdaj je strokovni sodelavec RZS za naravovarstvo in ekologijo. Od leta 2000 je strokovni sodelavec Evropske ribiške alianse. Kot predstavnik Slovenije je član upravnega odbora mednarodne organizacije REDCAFE. Je imetnik reda RZS za ribiške zasluge III. stopnje in reda RZS za ribiške zasluge II. stopnje.

PREJEMNIK PLAKETE: prof. dr. Pavle Kornhauser

PREDLAGATELJ: Zveza prijateljev mladine Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 40

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

V ZPMS deluje že več kot 40 let. Oblikoval in vodil je Forum za pravice otrok v bolnišnici, bil član Komisije za pravice otroka in drugih odborov. Je predsednik Foruma zoper telesno kaznovanje otroka v družini, ki skuša mobilizirati in senzibilizirati javnost, da telesno kaznovanje otroka ni ustrezen vzgojni ukrep. Posebej dragoceni so njegovi uspehi na področju humanizacije hospitalizacije otrok; je pobudnik odpiranja otroških bolnišničnih oddelkov - za sožitje otroka in njihovih staršev ter zdravstvenega osebja v bolnišnici. Prizadeval si je za uvedbo otroškega vrtca in šole na vseh otroških oddelkih bolnišnic v Sloveniji, ne le v ljubljanskem KC. Sodeloval je pri oblikovanju Evropskega združenja za pravice otroka v bolnišnici (EACH). Prvi, ne le v Sloveniji, temveč tudi v državah s socialistično ureditvijo, je javnosti predstavil zlorabo otroka, imenoval jo je "trpinčenje", tako fizično kot psihično: na simpoziju leta 1979 je zbral "primere" hudo pretepenih otrok, ki so se zdravili na kliniki. Oblikoval je "ljubljanski model otroške kirurgije", ki je postal tudi mednarodno znan glede sodelovanja pediatra in kirurga v zdravljenju otroka.

PREJEMNIK PLAKETE: Janko Kušar

PREDLAGATELJ: Zveza za tehnično kulturo Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 30

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Že več kot 20 let predseduje Zvezi društev za tehnično kulturo Ljubljana. Pomembne rezultate dosegajo na področju vzgoje in tekmovanja mladih tehnikov. Od ustanovitve leta 1998 do leta 2008 je predsedoval Svetu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO. Za uspešno delo, ki so ga v tem času opravili v korist humanitarnih organizacij, je prejel posebno priznanje te fundacije. Leta 1999 je bil pobudnik in organizator prvega srečanja pod naslovom Sožitje generacij, ki je preraslo v množično vsakoletno srečanje starejših z naslovom "Festival za tretje življenjsko obdobje", katerega soorganizator je tudi ZOTKS. Že več let aktivno prostovoljno dela v Zvezi društev sladkornih bolnikov Slovenije. Od leta 2003 kot predsednik zveze, ki ima 40 društev in 18.000 članov. V tem času so dosegli pomemben razvoj, še posebej na področju izobraževanja mladih iz znanja o sladkorni bolezni ter ozaveščanju ljudi.

PREJEMNICA PLAKETE: Marija Lamut

PREDLAGATELJ: Zveza društev upokojencev Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 50

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Marija Lamut iz DU Štore pri Celju se je v prostovoljno delo vključila že pred 50-imi leti. Najprej je začela kot prostovoljka pri Rdečem Križu, več kot 35 let sodeluje pri društvu invalidov, kot prostovoljka dela pri Hospicu v Celju že od njegove ustanovitve, aktivna je pri Spominčici, od upokojitve pa dela na projektu "Starejši za višjo kakovost življenja doma" v društvu upokojencev Štore. Po poklicu je socialna delavka in zelo dobro pozna stiske in težave občanov Štor in okolice. Njen moto je: "POMAGATI TAKOJ". Vsak dan obiskuje bolnike, starejše, ki so vezani na posteljo, starejšim pomaga pri izpolnjevanju zahtevnih obrazcev, prošenj in vlog za uveljavljanje pravic, za katere velikokrat sploh ne vedo, da jih imajo. Poleg tega pa pomaga tudi pri vsakodnevnih opravilih tistim, ki tega ne zmorejo. Sodelovanje z mnogimi humanitarnimi organizacijami ji omogoča, da lahko marsikomu priskrbi tudi materialno pomoč (oblačila, hrano, pohištvo). Marija Lamut je nepogrešljivi člen v verigi prostovoljcev, ki so pripravljeni svoje znanje in čas preživeti s tistimi, ki jim življenje ni najbolj naklonjeno.

PREJEMNICA PLAKETE: Biserka Marolt Meden

PREDLAGATELJ: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti DS RS

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 30

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Gospa Biserka Marolt Meden je v slovenskem prostoru pustila pomemben pečat in velik prispevek k razvoju prostovoljnega dela preko njenega dosedanjega dolgoletnega delovanja na humanitarnem področju, področju vzgoje in otrokovega razvoja, pri razvijanju medčloveških odnosov in skrbi za zapuščene, zavržene ali na družbeni rob potisnjene skupine ali posameznike. V prostovoljno delo se je vključila že v zgodnjem mladostnem obdobju, največji del svojega časa in osebnosti pa je posvetila skrbi za otroke. V času svojega uredniškega dela na reviji Otrok in družina se je seznanila z mnogimi socialnimi stiskami otrok in družin, pogosto tudi sistemske narave. Reševanja teh težav se je velikokrat lotila tudi z lastno finančno pomočjo ali pomočjo donatorjev, ki jih je pridobila. Izjemnega pomena je njeno prostovoljno delo v iskanju botrov za otroke v Mladinskem domu Malči Beličeve. Svojo energijo je usmerila tudi v realizacijo ideje Materinskega doma, kjer je z veliko urami prostovoljnega dela uspela dom opremiti in predati namenu. Bila je pobudnica izgradnje nove pediatrične klinike, kjer je s prostovoljnimi aktivnostmi kot članica in predsednica Uprave sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike motivirala slovensko javnost ter donatorje za finančno podporo izgradnji. Bila je članica prvega izvršilnega odbora UNICEF-a Slovenije, kjer je še vedno aktivna članica Nacionalnega odbora za zdravje otrok, ter članica iniciativnega odbora Združenja za pravice otrok, ki mu trenutno predseduje. Še vedno ostaja goreča zagovornica otrokovih pravic. Številna njena dobra dela, ki jih je opravila kot prostovoljka, pa ostajajo znana le tistim, ki so bili njene pomoči deležni. Naj bo plaketa za prostovoljno delo tudi oblika njihove zahvale.

PREJEMNIK PLAKETE: Jože Melanšek

PREDLAGATELJ: Planinska zveza Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 62

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

S petnajstimi leti se je vpisal v PD Šoštanj in še kot dijak pomagal pri nošnji gradbenega materiala, potrebnega za obnovo koče na Smrekovcu. Ob vpisu na fakulteto v Ljubljani se je vključil v Akademsko planinsko društvo ter poleg alpinizma poprijel kot markacist tudi za čopič in skrbel za planinske markacije. Leta 1956 ga najdemo med ustanovitelji Mladinske komisije PZS, v sestavi katere je vse do leta 1974 skrbel za razne organizacijske naloge in predvsem za pripravo učnih načrtov ter gradiv in za usposabljanje mladinskih vodnikov, mentorjem planinskih skupin na osnovnih in srednjih šolah in inštruktorjev planinske vzgoje. Leta 1959 se je ponovno aktiviral v domačem PD Šoštanj, dve leti kasneje je ustanovil alpinistični odsek, ki se je leta 1966 reorganiziral v AO Šoštanj-Velenje in nato v Šaleški alpinistični odsek. Vzgojno delo z mladimi, pa tudi starejšimi člani PD v Sloveniji se je vse bolj krepilo, zato je bila leta 1971 ustanovljena komisija PZS za vzgojo in izobraževanje, katere najaktivnejši član je seveda bil tudi Jože. Poklicno pot pedagoga in kasneje ravnatelja je začel leta 1957 v šoli na Belih Vodah nad Šoštanjem. Z njegovo pomočjo so Bele Vode dobile novo šolo, asfaltirano cesto, vlečnico, postale lepo urejena vas in še marsikaj. V vseh teh letih je preko mnogih funkcij prejel številne nagrade, med drugim tudi Kajuhovo nagrado za delo v krajevni skupnosti za delo na področju šolstva in telesne kulture. Za njegovo dolgoletno prizadevno in marljivo delo na področju planinstva je od PZS prejel srebrni in zlati znak PZS in Planinske zveze Jugoslavije. Leta 1996 je bil izvoljen za predsednika PD Velenje in to nalogo opravljal do leta 2008. Miselna odprtost mu daje zagnanost, ki jo njegovi znanci, sodelavci pa tudi drugi občudujemo.

PREJEMNIK PLAKETE: Marjan Pintarič

PREDLAGATELJ: Združenje prleških vojnih veteranov, Zavod humanitarnih mladinskih in drugih interesnih dejavnosti Nočni pohodnik in Partnerji, Mladinski center Prlekije - pokrajinski center NVO, Slovensko nacionalno združenje delujoče v javnem interesu, Mladinski svet Ljutomer

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 30

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Gospod Marjan Pintarič iz Precetinec se razdaja vrednotam prostovoljstva že več kot 30 let in aktivno oblikuje prostovoljsko polje na območju Republike Slovenije. Z vidika vzgoje in vpliva na okolico z njegovim prostovoljnim delom vzdržuje socialno tkivo kot mentor prostovoljcev. Najsrečnejši je, če naredi nekaj koristnega in dobrega za ljudi. je predsednik nevladne organizacije, katere napredek temelji na vrednotah medgeneracijske solidarnosti, kot temeljne vrednote prihodnosti. Sam jo vidi kot enega največjih izzivov sodobne družbe. Z vidika humanosti in medčloveških odnosov je neprecenljive vrednosti za celotno Slovenijo, uspešna izvedba dvoletnega projekta Integracija beguncev v Republiki Sloveniji, katerega avtor in strokovni vodja je bil, z vložkom čez 1400 ur prostovoljnega dela. Revija Naša žena je v nominaciji za človeka odprtih rok zapisala: Priznanje dobi dobri človek, Marjan Pintarič za delo s socialno ogroženimi, za obveščanje javnosti o potrebi po integraciji beguncev v slovensko družbo, za motiviranje in vključevanje drugih v prostovoljno delo.

PREJEMNIK PLAKETE: Aleksander Stančič

PREDLAGATELJ: Avto-moto zveza Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 56

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Upravni odbor Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) predlaga, da se ob 100-letnem jubileju AMZS plaketa Državnega sveta podeli Aleksandru Stančiču, dolgoletnemu članu, športniku in funkcionarju v avto-moto društvu in AMZS. Aleksander Stančič je član Avto-moto društva (AMD) že od leta 1953, član AMD Moste iz Ljubljane pa vse od leta 1963, ko je prevzel vodenje športne komisije v društvu in bil izvoljen v upravni odbor društva. Predsednik komisije in član UO je bil vse do leta 1999, ko je bil izvoljen za predsednika AMD Moste, to funkcijo opravlja še danes. V tem obdobju je bil tudi aktiven športnik, saj je tekmoval z motorjem in v reliju. Ves čas je aktivno delal in sodeloval pri organizaciji dirk v kartingu, kjer so AMD Moste še vedno najuspešnejše društvo v kartingu v Sloveniji. Ves čas pa je bil aktiven tudi v organih Avto-moto zveze Slovenije. Tako je bil leta 1968 do 1979 predsednik avto športa AMZS in štiri leta član zveznega odbora avto športa pri AMZJ. Od leta 1979 do 2003 je bi predsednik odbora za avto-moto šport pri AMZS in član Predsedstva AMZS. Aleksander Stančič je delu v avto-moto društvu Moste in AMZS posvetil ves svoj prosti čas. Zavzemal se je za razvoj avto-moto športa v Sloveniji, za ureditev pogojev za tekmovanja, za ureditev statusa športnikom, še posebej pa je pomemben njegov prispevek pri postavitvi in ureditvi slovenskega avto-moto športa v času po osamosvojitvi.

PREJEMNICA PLAKETE: Anica Svetina

PREDLAGATELJ: Rdeči križ Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 40

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Ko se ljudje zaradi stisk časa vse bolj osredotočajo samo na sebe, je dobro vedeti, da so ljudje, kot je Anica Svetina. Gre za izjemno prostovoljko, pri kateri bi bilo odveč naštevati funkcije v prostovoljstvu. Vlečejo tisti "konji", ki so vajeni dela. Ko predlagamo plaketo za Anico Svetino, govorimo o najstarejši humanitarni organizaciji, Rdečem križu. Govorimo o izjemnosti, požrtvovalnosti, odličnosti. Naštevamo lahko vrednote, ki krasijo to prostovoljko, predvsem pa dejstvo, da se je Ana trudila, se trudi in se bo trudila za ljudi. V njih najde dobro, jih aktivira. Tudi zato je Rdeči križ Slovenije vse bolj prodoren. Je tista, ki pozna delo na terenu, in obvlada vladni parket. Ob številnih novostih je vpeljala dragocen projekt prve pomoči v vseh šolah na področju Radovljice in vplivala, da se je širil po drugih koncih Slovenije. In ob koncu, s svojim zgledom pridobiva nove in nove prostovoljce, skrbi za njihovo izobraževanje. Zaslužna je za nov prihajajoči rod slovenskega prostovoljstva.

PREJEMNIK PLAKETE: Franc Špegel

PREDLAGATELJ: Turistična zveza Slovenije

ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 40

KRATKA OBRAZLOŽITEV:

Po oceni njegovih sodelavcev Franc Špegel, že štiri desetletja povezan s turizmom, na leto opravi kar dva tisoč ur prostovoljnega dela. Zadnji dve leti uspešno vodi Turistično zvezo Velenja, pred 22 leti pa je bil ustanovitelj Turističnega društva Vinska Gora, še desetletje prej pa je za turizem skrbel pri Telovadnem društvu Partizan. Turistično društvo Vinska gora je pod njegovim vodstvom postalo prepoznavno po celi Sloveniji, saj je bil glavni organizator televizijskih oddaj Videomeh, Slovenska polka in valček, Poglej in zadeni. S svojimi sotrudniki je nato pred dvanajstimi leti pripravil projekt, s pomočjo katerega je postala Vinska Gora turistični biser velenjske občine. Zbral je mnenja in pobude krajanov, popisal turistične znamenitosti, pripravil načrt obnove objektov in sodelovanja turističnih ponudnikov. Tako so s pomočjo mestne občine uredili dve kolesarski stezi, obnovili Vovkov mlin in perišče ter pripravili dva programa celodnevnih izletov. Danes ima Vinska Gora letno že štiri velike turistične prireditve, ki jih obišče okrog tisoč ljudi. V oživljeno delo velenjske zveze pa je vključil Otroško maškerado, Turistični teden, Golažijado, Kmečko tržnico in druge odmevne prireditve. Za svoje prizadevno prostovoljno delo je Franc Špegel že prejel vrsto priznanj, med drugim plaketo in grb občine Žalec in plaketo Mestne občine Velenje.