Problematika divjih odlagališč: potreben je celosten in sistematičen pristop

Tretja delavnica INCOME, "Desetletja divjih odlagališč. Ali res ne zmoremo najti poti do učinkovitih
rešitev?", je obravnavala problematiko divjih odlagališč na slovenskih tleh

V četrtek, 19.5., je v prostorih JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. v okviru projekta INCOME potekala delavnica "Desetletja divjih odlagališč. Ali res ne zmoremo najti poti do učinkovitih rešitev?". V uvodnem delu delavnice je gost in udeleženec delavnice, Janez Matos, član društva Ekologi brez meja, predstavil Register divjih odlagališč. Udeleženci srečanja so bili strokovnjaki, predstavniki lokalnih in državnih institucij, zaposleni v komunalnih podjetjih in pripadniki splošne javnosti. Sodelujoči so na delavnici ugotavljali, kaj so vzroki, pogoji in dejavniki za pojavljanje divjih odlagališč, kakšna je vloga različnih institucij, državnih in lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij pri tovrstni problematiki, kateri so ukrepi, ki so do zdaj prepoznani kot učinkoviti in kateri kot neučinkoviti, ter kakšne rešitve bi bile uspešne in učinkovite pri reševanju problematike divjih odlagališč.

Zakaj so divja odlagališča nevarna? Poleg njihove vizualne neprivlačnosti predstavljajo grožnjo zdravju ljudi in narave, so eden izmed krivcev za onesnaževanje virov pitne vode, prsti in zraka, kvarijo videz pokrajine, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in možnosti turizma, obenem pa pomenijo stroške nekaj milijonov evrov na leto. Zgolj sprotno čiščenje, kot poudarja g. Janez Matos iz društva Ekologi brez meja, ni dolgoročna rešitev, zato imamo v Sloveniji 20-letni boj brez pravih rezultatov. Hkrati se pojavlja drobljenje in podvajanje ukrepov in sredstev, redno spremljanje in nadzor nad divjimi odlagališči sta izjemno draga, projekti, kot je Register divjih odlagališč, pa zato nedvomno prispevajo k boljšemu pregledu nad problematiko.

Delavnica je postregla s številnimi konstruktivnimi opažanji in predlogi. Kot poglavitne vzroke za nastanek divjih odlagališč so udeleženci delavnice zaznali predvsem brezbrižnost, neozaveščenost in neustrezen odnos ljudi do okolja. Neurejenost zbiranja in predelave gradbenih odpadkov je dejavnik, katerega ureditev na celotnem slovenskem ozemlju bi povzročila pomemben premik pri zmanjševanju števila divjih odlagališč. Finančnemu bremenu legalnega odlaganja gradbenih odpadkov se namreč poslovni subjekti danes izogibajo z nelegalnim odlaganjem v naravi. Sledljivost odlaganja odpadkov bi bila lahko vzpostavljena v postopku pridobivanj uporabnih dovoljenj za objekte. Dejavniki, ki spodbujajo nastanek divjih odlagališč, so dostopnost in ne prevelika oddaljenost zemljišč, ki niso gospodarno izrabljena in dajejo vtis, da so nikogaršnja. Povsem neučinkovita je sicer ustrezna zakonodaja, ki omogoča delo pristojnih organov na lokalnem in državnem nivoju, a le-ti problematike divjih odlagališč ne obravnavajo kot ene od prednostnih nalog. Udeleženci so po drugi strani poudarili, da učinkovito delo inšpekcijskih organov ni možno, ker so si zakonodajni predpisi do določene mere celo v nasprotju, izrazili pa so tudi pomislek, ali je zakonodaja res izkoriščena, saj se ustvarja vtis, da celo pravni strokovnjaki v postopkih ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih pravni akti že omogočajo. Poleg tega pa je na tem področju še vedno opazna povsem nepotrebna delitev nalog inšpekcijskega nadzora na lokalni in državni nivo. Zaradi neaktivnosti prekrškovnih organov se kršitelji zavedajo, da je verjetnost sankcij majhna, zato neustrezna kaznovalna politika spodbuja nelegalno dejavnost. Preventivne funkcije nadzornih organov praktično ni opaziti. Govorci so tudi poudarili odsotnost ekonomske spodbude, ki bi spodbudila k pravilnemu odlaganju odpadkov, ter hkrati opozorili še na pomanjkanje izobraževalnih programov s področja varovanja okolja na določenih nivojih izobraževanja.

Okoljevarstvena občutljivost prebivalcev naj bi se po mnenju večine udeležencev v zadnjih letih povečevala, za kar je dokaz tudi lanskoletna akcija Očistimo Slovenijo. Po drugi strani pa raziskave tega nedvoumno ne potrjujejo.

Udeleženci delavnice so se strinjali tudi, da je sanacija divjih odlagališč neustrezen način reševanja problematike, dokler vzroki za pojavljanje le-teh in spodbujevalni dejavniki ostajajo nespremenjeni. Tu se v prihodnje od pristojnih institucij pričakuje največ sprememb. Vzpostaviti je treba sistemski pristop k problematiki, ki bi med drugim vključeval izobraževanje in ozaveščanje o okoljevarstveni problematiki skozi vse faze izobraževalnega procesa. Dokler bodo potencialni kršitelji spodbujani k prekrškom, ker je verjetnost za kazenski postopek majhna, ne bo sprememb na terenu. Sanacijski ukrepi so brezpredmetni in neracionalni, dokler ne bo zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, ki spodbujajo tudi nelegalno odlaganje preostalih odpadkov, urejeno sistemsko (gospodarska javna služba na regionalnem nivoju, koncesionarji na lokalnem nivoju) na način, ki bo izvajalce teh aktivnosti ekonomsko spodbujal. Za to je po mnenju udeležencev potrebna zgolj politična volja in postavitev reševanja te problematike na prioritetna mesta v programih političnih strank.

Več informacij o delavnici bo dostopnih v zabeležki, ki je v pripravi, več informacij o projektu INCOME pa je na voljo na spletni strani www.life-income.si, na e-mail naslovu voka@vo-ka.si ali na telefonski številki 01 58 08 401.

dr. Brigita Jamnik
Vodja projekta INCOME