Odprto pismo SVIZ premieru Janezu Drnovšku

Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Vlade Republike Slovenije

Spoštovani gospod predsednik vlade,

na tiskovni konferenci 18. 3. 2002 ste ocenili, da ni razlogov za zaostrovanje odnosov med »šolniki« in vlado, ker da je vlada v preteklih letih izjemno veliko vlagala v izgradnjo šol, prav tako pa naj bi se plače učiteljev povečevale bolj, kot je slovensko povprečje.

SVIZ je v preteklosti, ko je bilo vlaganje v izobraževalni sistem največje, nekajkrat javno izrazil priznanje vladi, ki ji je nekaj let uspevalo povečevati delež bruto domačega proizvoda za izobraževanje. O učinku povečevanja plač v šolstvu pa se lahko prepričate iz predloga zakona, ki ga je vaša vlada predložila državnemu zboru v drugo obravnavo! Iz tabel namreč lahko ugotovite, da ima gimnazijski profesor, ki ima najvišji strokovni naziv – in takih je med vsemi profesorji le 1,7% - v najvišjem plačilnem razredu, nižjo plačo od najnižje umeščenega sodnika na začetku kariere.

Uradni statistični podatki, ki smo vam jih ob podobni priložnosti pisno posredovali že v začetku leta 2000, ne podpirajo vaše trditve, saj pravijo, da se je povprečna slovenska plača v obdobju 1992-1998 realno povišala za 32,2%, v vzgoji in izobraževanju pa v enakem obdobju za 24,4%. V istem pismu smo vas prosili za pojasnilo, zakaj v naši državi nastajajo med povprečnimi bruto plačami za visoko strokovno usposobljenost tako velike razlike med posameznimi dejavnostmi, pri čemer je strokovnjak v izobraževanju najslabše plačan. Odgovora od vas nismo dobili. Takrat smo se sklicevali na podatke Statističnega urada RS za leto 1998. Najnovejši podatki za leto 2000, ki hkrati problematizirajo vašo trditev o visoki rasti učiteljskih plač, pa so naravnost alarmantni in na robu verjetnosti: povprečna mesečna bruto plača v letu 2000 za visoko strokovno usposobljenost v naši državi je bila 389.682 SIT, v izobraževanju pa le 280.444 SIT. To je za 28% pod državnim povprečjem in hkrati najnižja povprečna plača za visoko strokovno usposobljenost med vsemi dejavnostmi! V tem letu je bila povprečna plača za visoko strokovno usposobljenost v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju 384.439 SIT, v zdravstvu in socialnem varstvu 517.417 SIT, najvišja pa je bila v kmetijstvu - 529.891 SIT.

Kako je mogoče, spoštovani gospod predsednik, da je prvi programski cilj vlade »oblikovanje na znanju temelječe družbe«, izobraževalci, strokovnjaki za izobraževanje, pa imamo med vsemi dejavnostmi najnižje povprečne plače za visoko strokovno usposobljenost?
Skrajno zaskrbljujoča postaja tudi razlika med plačami moških in žensk, saj so povprečne plače visoko strokovno usposobljenih moških za skoraj 100.000 SIT višje od povprečnih plač visoko izobraženih žensk!

Prav tako dvomimo, ali res ne vidite razlogov za zaostrovanje odnosov med vlado in zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. Tudi sami dobro veste, da je zaostritev posledica težko razumljivega ravnanja vlade, ki je grobo prekršila »Dogovor o namerah pri usklajevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju«, s katerim se je zavezala, da bo zakon državnemu zboru predložila le z izjavo o usklajenosti. Očitna kršitev podpisanega dogovora med socialnimi parterji in neupoštevanje sklepov državnega zbora sta močno načela verodostojnost in omajala zaupanje vaši vladi. Socialno partnerstvo bi tudi v Sloveniji moralo temeljiti na enakopravnosti in spoštovanju podpisanih pogodb. V SVIZ se zato upravičeno sprašujemo, če se je slovenska vlada odrekla socialnemu dialogu.

Ne drži niti vaša trditev, da sindikati ne želimo sodelovati pri pripravi zakona. Vlada se je z enostranskim ravnanjem odločila predstavnike zaposlenih zavestno potisniti v podrejen položaj v trenutku, ko je zakon, ki je neusklajen v številnih bistvenih točkah, o najpomembnejših pa sploh nismo govorili, posredovala v drugo obravnavo državnemu zboru.

Spoštovani gospod predsednik vlade, SVIZ ni nikoli nameraval zavlačevati usklajevanja zakona zato, da bi zaposleni v vzgoji in izobraževanju prejeli dodatke. Naše stališče je znano: Slovenija plačni zakon potrebuje, če želimo zagotoviti stabilnost v delovanju javnega sektorja. Vendar pa mora zakon urediti razmerja med primerljivimi poklici, vključiti vse zaposlene v javnem sektorju in funkcionarje, omogočiti enakopraven vpliv zaposlenih na ceno dela in zavarovati sistem kolektivnih pogodb in socialnega partnerstva. Ker za vse to potrebujemo čas, mir in poglobljeno razpravo, je SVIZ v skupno dobro pripravljeni umakniti rok za sprejem zakona, če:

- bo besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju umaknjeno z dnevnega reda zasedanja državnega zbora, dokler vlada in sindikati v bistvenih vprašanjih zakona ne uskladimo in podpišemo izjave o usklajenosti zakona,
- bo Dogovor o namerah pri usklajevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju objavljen v Uradnem listu RS,
- bo vlada uresničila obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom lanskih sprememb Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Želim vam uspehov pri vašem delu!

Branimir Štrukelj, glavni tajnik
SVIZ Slovenije