Vsepovsod kriza, a to delnic in obveznic nič ne moti

Donosnost delnic in obveznic

Kljub precej grenkemu priokusu glede trenutnih razmer v gospodarstvu so letos delnice in obveznice lepo donosne. Od začetka leta do sredine novembra je vlagatelju naložba v globalno razpršen delniški portfelj prinesla malo več kot 12 % (izraženo v EUR). To je več od večine napovedi in tudi več od zgodovinsko pričakovane nominalne letne donosnosti delniških naložb. V nasprotju s splošnim prepričanjem je črnogleda situacija velikokrat presenetljivo dober čas za izpostavljenost delniškim naložbam, kar se je pokazalo tudi v letošnjem letu. Letos niso bile donosne samo delnice, temveč vse naložbene kategorije (delnice, državne in podjetniške obveznice, plemenite kovine,..). Najslabša odločitev v letu 2012 je torej bila odločitev, da sploh ne bomo nalagali oziroma imeli denar "v nogavici".

K lepim donosnostim večine naložbenih kategorij so pripomogli stabilizacija gospodarskih razmer v Evropi, blago okrevanje v ZDA in verjetno v največji meri izredno močne intervencije centralnih bank, ki še nikdar niso bile tako odločne. Kljub temu bodo za dolgoročno stabilizacijo in izhod iz dolžniške krize ključne strukturne prilagoditve, ki se deloma že odvijajo pri posameznih evropskih državah, in sicer tudi preko reform pokojninskega sistema in trga dela, kar spodbuja konkurenčnost in bo lahko vzvod za gospodarsko rast. V prihodnje lahko v odsotnosti dodatnih negativnih nepričakovanih dogodkov pričakujemo zmerno rast delnic in ohranitev znosnih obrestnih mer na državni dolg težavnih evrskih držav.

V prihajajočih mesecih bodo oči še naprej uprte predvsem na razpletanje dolžniške situacije v Evropi, kjer je v primeru neizpolnjevanja zavez še vedno prisotno tveganje dodatnih zapletov pri izplačevanju pomoči evropskim državam, ki so zaprosile za pomoč, dodatno pa se med "težavne" države lahko uvrsti še kakšna nova predstavnica, ki ni dovolj resno začela z izvajanjem strukturnih reform. Drugod po svetu ključno tveganje ostaja predvsem nižanje gospodarske aktivnosti, ki pa je trenutno zajezeno z visoko likvidnostjo. Vseeno nizka pričakovanja glede gospodarske rasti lahko pomenijo precejšnjo verjetnost, da bodo prihodnje objave pozitivno presenetile in dodatno dvignile cene delnic, posledično pa se zdi danes precej tvegano kupovati "najvarnejše" naložbe.

Slovenski proračun in vpliv na delnice ter obveznice

Donosnosti na svetovnih trgih so pogosto spregledane tudi zaradi nezavidljive situacije doma. Proračunski primanjkljaj Slovenije je v 2011 znašal 6,4 % BDP. Povedano drugače: slovenska država je v letu 2011 potrošila za 29 % več, kot pa je z davki "zaslužila". Ob takšni dinamiki zadolževanja se bomo Slovenci približali Maastrichtski meji 60 % javnega dolga v BDP že v letu 2013. Največja težava Slovenije je za evropske razmere skoraj rekordno večanje javnega dolga. Če k visokemu primanjkljaju dodamo še slabe gospodarske napovedi, potem postane jasno, zakaj vlagatelji izgubljajo zaupanje v slovenske javne finance, Slovenijo pa z vidika tveganja enačijo s Španijo. Problem Slovenije je (pre)počasno saniranje bančnega sistema, potrebno znižanje strukturnega proračunskega primanjkljaja pa je povezano s strukturnimi ukrepi, ki nimajo prave politične podpore. Pričakujemo lahko nadaljevanje negotovega okolja za Evropo visokih obrestnih mer in kreditnega krča. Kljub neugodnemu okolju bodo slovenske delnice po naši oceni solidno donosne (okoli 10 % letno). Osnovo za takšno napoved predstavljajo predvsem ugodna vrednotenja, ki ustrezno odražajo povišana tveganja. Privlačnost delnic družb z lastniki v finančnih škripcih se skriva v povečani verjetnosti prevzemov, medtem ko so večje borzne družbe s pomembnim državnim deležem zanimive zaradi pritiska na višanje dividend.

Uspešnost družbe NLB Skladi

Nadpovprečna izpostavljenost do donosnih tujih kapitalskih trgov med slovenskimi družbami za upravljanje je v največji meri prispevala k visoki rasti tržnega deleža NLB Skladov tudi v letu 2012. Slednji je konec septembra znašal visokih 17,49 %. Poslovno odličnost družbe NLB Skladi nenazadnje dokazuje tudi najvišja donosnost kapitala v panogi.