Pobuda treh morij - eden pomembnejših projektov gospodarske stabilnosti

V normalno stanje, kakršno smo poznali pred izbruhom koronavirusa, se bomo uspeli vrniti najhitreje leta 2022

V času Donalda Trumpa je začel delovati projekt Pobuda treh morij, ki združuje 12 držav regije, in tudi Joe Biden se ne bo umaknil iz njega

AVTOR: Branko MILANOVIĆ, srbsko-ameriški ekonomist, najbolj znan po delu na področju delitve dohodka in neenakostmi

Svetovno gospodarstvo se po zlomu, ki ga je doživelo zaradi koronavirusa, gotovo ne bo hitro pobralo. Leto dni je premalo, da bi se lahko ponovno uravnotežilo. V prvi polovici leta 2021 bo COVID-19 še vedno realna nevarnost, šele po tem obdobju se bo pokazal učinek cepiv. Tudi če bi uspeli obvladati položaj v Evropi in ZDA, se lahko problemi pojavljajo še naprej v drugih delih sveta. Z ozirom na to bo leto 2021 težko leto. Verjetno bomo uspeli ponovno zagnati gospodarsko rast, toda ne v tempu, ki smo ga spremljali pred koronavirusom. V tako imenovano normalno stanje se bomo uspeli vrniti najhitreje leta 2022.

Kitajska je edina gospodarska sila na svetu, ki je leta 2020 ohranila gospodarsko rast. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada se je kitajski BDP v tem obdobju povečal za 1,9 odstotka. Druge države je koronavirus pahnil v recesijo. BDP Združenih držav Amerike je padel za 4,3 odstotke, BDP Nemčije za 6 odstotkov, BDP Japonske za 5,3 odstotke, BDP Poljske za 3,6 odstotke. Svetovni BDP se bo znižal za približno 4,4 odstotke.

Tukaj se kaže določen paradoks. Kitajska je pridobila v gospodarskem oziru, a hkrati izgubila v političnem. Leto 2020 je Zahodu (predvsem ZDA) jasno pokazalo, da je Kitajska njegova tekmica, zato bo odslej veliko držav ubralo protikitajsko politiko. Ne samo ZDA, tudi Evropa, Avstralija in nekatere azijske države. V prihodnje se bo Kitajski vse težje premikati po političnem parketu.

Dogodki leta 2020 so tudi dokaz, da se bo konflikt med ZDA in Kitajsko nadaljeval. Pandemija sicer še ni končana, a je že mogoče videti, da njene posledice ne bodo tolikšne, kot smo se sprva bali. Napetosti, ki smo jim bili priča pred njenim izbruhom, se bodo zato nadaljevale, celo povečale. Zdi se, da vstopamo v naslednjo hladno vojno. Prvič je spopad, ki je trajal štiri desetletja, potekal med ZDA in Sovjetsko zvezo. Končal se je leta 1991 s propadom Sovjetske zveze. Zdaj se začenja podoben konflikt, le da bo nasprotnik Washingtona tokrat Peking.

Nova hladna vojna se bo odvijala na dveh nivojih. Prvič, potekala bo na gospodarskem polju. Kitajska postaja na tem področju vse močnejša. Poleg tega Peking stavi na tehnološki razvoj. Pomembno prizorišče spora bodo tako ameriške naložbe, prepoved prodaje razvite tehnologije, pa tudi omejevanje pritoka kitajske tehnologije na zahodne trge. To je glavna razlika med sodobno Kitajsko in nekdanjo Sovjetsko zvezo, ki je bila samo vojaška velesila, na drugih področjih pa je znatno zaostajala. Kitajska pa si prizadeva za uravnotežen razvoj, pri čemer postaja vse močnejša tudi v vojaškem smislu. In prav to področje bo drugo polje konflikta. Zvesta replika hladne vojne bo retorika - sklicevanje na človekove pravice, na vrednote, kot so svoboda, demokracija in strpnost. Na ta način se bo Zahod uprl avtoritarnemu režimu in spodkopaval njegovo verodostojnost.

Vstopamo v obdobje nove hladne vojne, v katerem ne bo prostora za polovične ukrepe. Večina držav se bo morala opredeliti za eno od strani. In ne dvomim, da se bodo evropske države postavile na stran ZDA. Tudi tiste, ki imajo najbolj protiameriški odnos, kot na primer Nemčija in Italija. Kakšno politiko bodo ubrale evropske države zunaj Evropske unije, pa ni znano. Srbija bi denimo lahko s Kitajsko iskala dogovor, na primer na tehnološkem področju. Toda po drugi strani bo EU, če bi se to zgodilo, začela pritiskati na take države, da naj vendar ne sodelujejo s Kitajsko. Ločena zadeva je dejstvo, da si Kitajska prizadeva za sodelovanje z državami srednje Evrope, a ima Zahod močnejše karte v tej regiji.

Mislim, da Joe Biden ne bo vpeljal večjih sprememb v politiko, kakršno je do srednje Evrope vodil Donald Trump. Med Trumpovim predsedovanjem je začel delovati projekt Tri morja, ki vključuje 12 držav regije, in Biden se ne bo umaknil iz njega. Njegovo predsedovanje ne bo vrnitev v čas Baracka Obame. Podobnosti bo veliko, toda ameriška politika do Kitajske bo drugačna kot v letih 2008-2016, saj je kitajska grožnja veliko večja kot takrat. Podobno držo bomo lahko opazovali v politiki do Rusije. Vsekakor pa ne bo sprememb, kakršne so se zgodile med predsedovanjem Obame.

Besedilo objavljamo hkrati s poljskim mesečnikom "Wszystko Co Najważniejsze" v okviru skupnega projekta, ki poteka z Borzo vrednostnih papirjev v Varšavi pod naslovom "Dekada Europy Centralnej" (slov. Desetletje srednje Evrope).