O prihodnosti Evrope se bo odločalo v središču celine

Srednja Evropa lahko danes pomembno prispeva k oblikovanju statusa EU kot geopolitične velesile v prihodnjem svetovnem redu

AVTOR: Emil BRIX, avstrijski diplomat in zgodovinar, v letih 1990-1995 generalni konzul v Krakovu

V razpravah o evropski prihodnosti je potreben nov pristop, v katerem srednja Evropa ne bo predstavljala periferije.

Kaj govori v prid temu, da se bo v novem desetletju o usodi evropske integracije in s tem Evrope odločalo prav tukaj, v srednji Evropi? Madžarski premier Viktor Orbán je že leta 2017 dejal, da so prebivalci srednje Evrope doslej verjeli, da je Evropa njihova prihodnost, zdaj pa vidijo, da so oni prihodnost Evrope. Prav takšne izjave so nakazovale spremembo razpoloženja v Evropi.

Novo desetletje se v Evropi začenja z velikimi izzivi, povezanimi s pandemijo, in vse bolj izrazitim globalnim segrevanjem. Evropska unija je razvila strategijo ukrepov, ki jih lahko države učinkoviteje kot vsaka posebej izvajajo skupaj. Toda ali se bo podobno zgodilo pri vprašanju priseljevanja? Razsvetljeni "mainstream" na zahodu celine govori o temeljnih pravicah beguncev in vse bolj liberalnih pravicah posameznika, Viktor Orbán pa po drugi strani govori o družini, narodu in krščanstvu.

A mene zanima predvsem kulturna raznolikost srednje Evrope, individualni in družbeni upor pred črno-belim gledanjem na svet.

Po mirovnih revolucijah leta 1989 in 1990, ki so v srednji Evropi omogočile razvoj demokracije in tržnega gospodarstva ter pripeljale do "konca zgodovine", kot se večkrat omenja, se je razmislek o kulturnem prostoru, imenovanem "Mitteleuropą", zdel nepotreben. Zdelo se je, da je v Evropi vse popolno ali da bo v kratkem takšno postalo, da gre skratka le za vprašanje časa. Kako pa danes izgleda ta situacija, to ravnotežje?

Okoliščine, v katerih začenjamo novo desetletje, srednji Evropi niso najbolj naklonjene. Že tri desetletja sicer ni več ideološke delitve kontinenta, a o političnem, gospodarskem in družbenem dogajanju v Evropi kljub temu odloča izključno zahodni del celine. Ena od držav je zapustila Evropsko unijo, kar je še dodatno utrdilo nemško-francosko os kot središče evropske politike. Srednjeevropske države so članice raznih zavezništev in integracijskih projektov, a se zdi, da v vsakem od njih igrajo zgolj postransko vlogo. So zanimive partnerice za Rusijo, Kitajsko in ZDA, vendar imajo omejeno svobodo manevriranja celo znotraj EU.

Kljub temu ali morda prav zato se bo v prihodnjih letih o evropski prihodnosti odločalo prav v srednji Evropi. Najpomembnejša naloga Evropske unije, ki si prizadeva okrepiti svoj geopolitični položaj, je ta, da začne reformo, namenjeno premagovanju delitev vzhod - zahod in sever - jug. Prav ti delitvi namreč določata politiko srednje Evrope. Ko stojimo pred tem izzivom, se lahko opremo na misli in dosežke velikih prebivalcev srednje Evrope, kot so denimo Adam Michnik in Janez Pavel II. ali Václav Havel in Václav Klaus, namesto da se podajamo v spor o "evropskih vrednotah". Ali so v EU dovoljena različna stališča držav članic glede obsega državne suverenosti? Kako velike bi lahko bile morebitne razlike? Na kakšnen način je mogoče organizirati demokracijo v državah EU?

Evropski uniji danes bolj kot kadarkoli manjka ustava. Morda je ta predlog presenetljiv, toda menim, da bi morali državljani srednje Evrope zahtevati razpravo o ustavi in tudi sami predstaviti predloge - na forumu že načrtovane konference o evropski prihodnosti. Leta 2004 so srednjeevropske države - Litva, Madžarska in Slovenija - prve ratificirale takratno pogodbo ustave, ki pa nikoli ni zaživela. Srednja Evropa lahko danes pomembno prispeva k oblikovanju statusa EU kot geopolitične velesile v prihodnjem svetovnem redu.

V razpravah o evropski prihodnosti je potreben nov pristop, v katerem srednja Evropa ne bo predstavljala periferije. Tega pa ne bomo dosegli z omejevanjem pravila soglasja. Po odločitvah glede skupnih dolgov ter povečanja zneskov sredstev za Evropsko komisijo, ki naj izvirajo neposredno iz davkov, so zdaj potrebni konkretni ukrepi, s katerimi bo Evropa lahko odgovorila na izzive prihodnosti. Nujen je določen odmerek optimizma; če bodo zahodnobalkanske države postale nove članice Evropske unije, Rusija pa zaupanja vredna geopolitična partnerica, bo resnično verjetno, da bo novo desetletje za srednjo Evropo zelo ugodno.

Besedilo objavljamo hkrati s poljskim mesečnikom "Wszystko Co Najważniejsze" v okviru skupnega projekta, ki poteka z Borzo vrednostnih papirjev v Varšavi pod naslovom "Dekada Europy Centralnej" (slov. Desetletje srednje Evrope).