Ali ste tudi vi varuh športne dediščine kopališča Ilirija in Stanka Bloudka?

Odprtje kopališča Ilirija leta 1929 je s svojim vizionarskim delom močno zaznamoval Stanko Bloudek. S postavitvijo modernega kompleksa je vnesel v Ljubljano pomembno novost, ki je vzpodbudila športno aktivnost vseh generacij, česar se nekateri še dobro spominjamo.

Prenovljeno kopališče Ilirija bo v letošnjem letu zaživelo ter ponovno vzpodbudilo športne navdušence k aktivnosti. V Iliriji bo Stanko Bloudek imel posebno mesto. V Muzeju športa intenzivno raziskujemo gradiva o kopališču Ilirija ter skupaj z Mestno občino Ljubljana snujemo muzejsko razstavo o Stanku Bloudku. Ob odprtju kopališča bo v obliki foto tapete postavljen napovednik stalne razstave Stanko Bloudek: življenje, delo in zapuščina.

Ali ste tudi vi varuh športne dediščine? Kontaktni obrazec

Verjamemo, da je med vami veliko zbirateljev, ljubiteljskih zgodovinarjev in raziskovalcev, zato vas vljudno prosimo, da se pridružite naši vseslovenski zbiralni akciji. Pobrskajte po kredencah, kleteh, garažah, podstrešjih in raznih policah v omarah, kjer hranite spomine. Veseli bomo vašega gradiva in predvsem športnih zgodb o kopališču Ilirija in Stanku Bloudku. V bližnji prihodnosti se obeta tudi stalna razstava o življenju in delu Stanka Bloudka, kjer bodo vaši darovi lahko prišli do izraza in bili dostopni širši javnosti.

Pišite, pokličite v Muzej športa in naši kustosi bodo iz vaših predlogov izbrali cukrčke za muzejsko zbirko.

Kontakt: Muzej Športa, Kopitarjeva 4, Ljubljana www.muzejsporta.si, info@muzejsporta.si, 01 431 83 40

Stanko Bloudek (1890-1959) je bil človek mnogoterih talentov. Čeprav se je v času šolanja navduševal nad slikarstvom in umetnostjo, ga je poklicna pot najprej zapeljala v letalstvo, kjer se je do konca prve svetovne vojne mednarodno uveljavil. Od konstruiranja letal, tudi vojaških, ga je pot nato zanesla še v avtomobilsko industrijo, kjer se je ukvarjal z razvojem raznovrstnih vozil, od motornega kolesa, avtobusa do prvega slovenskega osebnega avtomobila. Z različnimi tehničnimi rešitvami in izumi je obogatel, denar pa vlagal v različna podjetja in šport.

Kot navdušen vsestranski športnik se je preizkusil v številnih športih, od telovadbe, nogometa do atletike in drsanja. Med drugim je bil slovenski prvak v metu diska in večkratni državni (jugoslovanski) prvak v umetnostnem drsanju. A bolj kot s športnimi rezultati je pečat pustil z delovanjem v športnem klubu Ilirija, skozi katerega je v naš prostor prinašal številne novosti na področju športa. Svoje trenerske in predvsem organizacijske sposobnosti je dopolnjeval z zasedanjem pomembnih funkcij v panožnih zvezah in Jugoslovanskem olimpijskem komiteju. Preko slednjega je po drugi svetovni vojni postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Na področju športa je navduševal tudi kot projektant in graditelj športnih objektov ter različnih naprav in orodja. V prvi vrsti gre za objekte Ilirije, od njenega nogometnega in atletskega stadiona, modernega kopališča z olimpijskim bazenom, teniških igrišč, drsališča do smučarskih skakalnic, na čelu s tisto največjo in najbolj znano v Planici, ki je svetu prinesla prvi skok preko 100 metrov. Zato so po Stanku Bloudku vse od leta 1966 dalje upravičeno imenovana najvišja priznanja za izjemne dosežke na področju športa v Sloveniji.

Odprtje kopališča Ilirija maja 1929 je predstavljalo pomembno novost v Ljubljani. Moderen kompleks, ki je vključeval olimpijski bazen s skakalnim stolpom in desko, več kot tristo kabin, dve veliki skupni slačilnici, terase za sončenje, upravne prostore, naknadno pa se mu je pridružil še ogrevan majhen pokrit bazen, je skupaj sprejel do 2000 kopalcev. Glavna zasluga za njegovo postavitev gre Stanku Bloudku, letalskemu konstruktorju, izumitelju, športniku, športnemu funkcionarju in mecenu, ki je s svojim delom zaznamoval ne le športni klub Ilirija, temveč celoten slovenski šport. Z gradbenikom Miroslavom Zupanom, ki je za zasnovo prejel nagrado v Londonu, sta Iliriji financirala izgradnjo kopališča na prostoru, ki ga je klubu dala na razpolago občina. Bloudek je za objekt poskrbel tudi s tehnične plati, od strojne ureditve, naprave za ogrevanje vode, filtriranja do naprave, ki preprečuje pljuskanje vode prek roba.

Kopališče je povzročilo pospešen razvoj tekmovalnega vodnega športa v Ljubljani, ki je Ilirijo dvignil v državni vrh in širše. Pomembne tekme v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu so znale privabiti veliko število gledalcev, ki so lahko uživali tudi v nočnih tekmah. Na drugi pa je bazen zadostil potrebo po rekreativnem plavanju v mestu, ki je bila dotlej omejena na reke v poletnih mesecih. Svojo funkcijo je opravljal vse do nedavnega, ko se je začela prepotrebna velika prenova in nadgradnja celotnega kompleksa. Zadnjo prenovo je namreč doživel leta 1979, ki pa je ob nujnih popravili odnesla skakalni stolp in s tem zapečatila to športno panogo na tem objektu.