NLB Skladi: Kako naprej po doseženih rekordnih vrednostih na razvitih kapitalskih trgih?

Na današnjem rednem srečanju z novinarji so v družbi NLB Skladi predstavili trenutno situacijo na trgu vzajemnih skladov in pojasnili vzorke za nekatere pretekle odločitve in prihodnje napovedi.

Rezultati in dogodki na trgih vzajemnih skladov

Številni razviti delniški trgi so v preteklih mesecih presegli pretekle cenovne rekorde. Ameriški, nemški, švicarski in skandinavski delniški indeksi so letos dosegli zgodovinske rekorde. Kot je povedal Blaž Hribar, vodja analiz: " Rast cen delnic v teh državah je predvsem posledica dobičkonosnega poslovanja tamkajšnjih družb, delno tudi nizkih obrestnih mer". Da gospodarsko okolje v finančno stabilnih najrazvitejših delih sveta omogoča dobičkonosno poslovanje podjetij, pričajo tudi "trdi" dokazi, kot na primer nižajoča se stopnja brezposelnosti, rastoče potrošniško zaupanje in rastoče cene nepremičnin. " Močno podporo pa so nenazadnje nudile tudi centralne banke (predvsem japonska in ameriška) kar pa je s seboj prineslo tudi dobro mero negotovosti za prihodnost." je še dodal.

Medtem ko ameriško in severno evropska gospodarstva okrevajo, je "problematičen" jug evroobmočja v recesiji, proračunski primanjkljaji so še vedno visoki, pa vendar so opazni prvi jasni rezultati močnega prestrukturiranja. Stroški dela se nižajo, trgovinske bilance so tudi zaradi rasti izvoza močno izboljšane, cena zadolževanja teh držav pa se je v zadnjem letu močno znižala. "Ker ima regija eno najugodnejših vrednotenj na svetu (po t.i. "CAPE" kazalcu), lahko lažje razumemo, zakaj kljub tveganosti in številnim težavam postaja privlačna za dolgoročnega vlagatelja z odpornostjo na udarne novice in visoko nihajnost." je pojasnil Hribar.

Ali so državne obveznice varna naložba?

Saša Dragonja, upraviteljica premoženja je predstavila vidik precenjenosti ameriških in nemških državnih obveznic kot naložb. Izjemni pretekli donosi (v zadnjih tridesetih letih) v kombinaciji s paničnim iskanjem varnega pristana so privedli do velikega zanimanja za obveznice "varnih" držav. Strah pred negotovostjo je pripeljal do nivojev vrednotenj teh obveznic, kjer že lahko govorimo o "finančnem balonu". "Varnost je tako posledično postala izjemno draga in vprašanje je, kako dolgo lahko še traja zlata era "varnih" državnih obveznic. Ključni dejavniki, ki utegnejo sprožiti pok balona državnih obveznic "varnih" držav so povezani predvsem s hitrostjo gospodarskega okrevanja, dvigom inflacijskih pričakovanj in umiritvijo strahu, kar že postopoma zmanjšuje povpraševanje po tej naložbeni kategoriji. Upoštevaje okrevanje gospodarstev napovedujemo več kot 15 % nominalne izgube lastnikov dolgoročnih varnih obveznic v naslednjih 5 letih." razlaga Dragonja.

Je Slovenija lahko Grčija?

Na žalost se je problematičnim državam z juga evroobmočja pridružila tudi Slovenija. Marko Bombač, višji upravitelj premoženja: " V družbi NLB Skladi smo že leta 2010 predstavili vpliv globalne krize in notranjih neravnovesij na slovensko gospodarstvo. Takrat smo opozorili, da visok proračunski primanjkljaj terja strukturno-varčevalne reforme, privatizacijo in sanacijo bank, odlašanje z njimi pa prinese le čez čas bolj ostre in za državljane boleče ukrepe". Ob čedalje dražjem zadolževanju je bila Slovenija naposled le primorana sprejeti določene ukrepe, ki pa za kapitalske trge še vedno niso bili zadostni. To se pozna pri ceni zadolževanja, saj se Slovenija danes zadolžuje že skoraj tako drago kot Grčija, ki je še pred dobrim letom bankrotirala, in dražje kot Irska, Španija in celo Portugalska.

Kaj to pomeni za Slovenijo? Bo tudi Slovenija bankrotirala? Najverjetneje ne, vendar bo za to vlada morala končno pričeti z resnimi reformami. Se bomo kmalu zadolževali dražje kot Grčija? Odvisno od hitrosti sprejemanja ukrepov v Sloveniji v primerjavi z Grčijo, ki si je z ostrimi reformami v zadnjih letih močno znižala ceno zadolževanja, bonitetne agencije pa so ji tudi nedavno dvignile bonitetno oceno.

O trgu vzajemnih skladov in položaju družbe NLB Skladi

Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov je poudaril: "V zelo zahtevnem okolju za prodajo vzajemnih skladov, so NLB Skladi letos edina družba za upravljanje, ki dosega pozitivno prodajo, ki sloni na stabilni mesečni pozitivni neto prodaji."
Slovenski trg vzajemnih skladov, zaradi v Sloveniji specifičnih razlogov sicer ne deli usode drugih evropskih držav, kjer so bili prilivi v dolgoročne vzajemne sklade v prvem četrtletju 2013 najvišji po letu 2006. Nizki prilivi v slovenske vzajemne sklade so zlasti posledica nadpovprečne jakosti krize v Sloveniji, rasti nezaupanja v domači finančni sektor in državo ter večletnega zaostajanja donosnosti na domači borzi, ki je kljub zelo majhni uteži med naložbami vzajemnih skladov ključna za percepcijo domačih vlagateljev o vzajemnih skladih nasploh. "Ravno zaradi tega je za slovenske varčevalce še bolj smiselno, da večino svojih prihrankov usmerijo v naložbe zunaj Slovenije" je zaključil.

Odnosi z javnostmi NLB