S 75 milijoni čistega poslovnega izida v letu 2013 HSE ostaja ključni akter na slovenskem energetskem trgu

(Ljubljana, 20.5.2014) - Skupina HSE, največji slovenski proizvajalec in trgovec z električno energijo, je leto 2013 zaključila uspešno. Kljub nizkim cenam električne energije na evropskih trgih ter zaostreni finančno-likvidnostni situaciji skupine HSE smo uspešno črpali preostanek kredita EIB za gradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ in zagotavljali nemoteno nadaljevanje dela na tem ključnem projektu skupine HSE. S pripravo strokovnih podlag za prepotrebno racionalizacijo in optimizacijo poslovanja skupine pa smo storili velik korak v smeri ohranjanja njenega obstoja na eni in zagotavljanje razvoja na drugi strani. Po še nerevidiranih in nedokončnih podatkih je HSE d. o. o. realiziral 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, 104 milijone evrov poslovnega izida iz poslovanja in 75 milijonov evrov čistega poslovnega izida.

Še nerevidirani rezultati kažejo, da so družbe skupine HSE v letu 2013 proizvedle skupaj 8,3 TWh električne energije, s čimer so presegle plan za 2 %. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja, ki so posledica gospodarske krize in izredno nizkih cen električne energije na trgu ter posledično poslabšanja bonitetnih ocen energetskih družb v Evropi, je bilo prodane 28,8 TWh električne energije, kar je 9 % nad planom. V obdobju januar - december 2013 je HSE d. o. o. po nerevidiranih in nedokončnih podatkih realiziral 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, poslovni izid iz poslovanja je bil v višini 104 milijone evrov, čisti poslovni izid pa je ocenjen v višini 75 milijonov evrov. Dobro poslovanje se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ko so družbe skupine HSE v prvem kvartalu po zaslugi izjemne hidrologije proizvedle 2,2 TWh električne energije, kar je za 28 % več od plana, skupaj s trgovanjem pa smo prodali 7,1 TWh električne energije in s tem presegli plan za to obdobje za 8 %. Vse našteto se pozna tudi na rezultatu poslovanja; čisti dobiček skupine HSE v prvem kvartalu 2014 je znašal 26 milijonov evrov.

Tudi v prihodnje bodo poslovanje skupine HSE zaznamovale zaostrene razmere na trgih z električno energijo. Visoke subvencije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Evropi so privedle do strme rasti proizvodnje subvencioniranih obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, kar je povzročilo drastičen padec cen električne energije na praktično vseh evropskih trgih. Na podlagi šibke gospodarske rasti pa se je močno znižalo tudi povpraševanje in posledično cena emisijskih kuponov. Nizke cene električne energije tudi naše tekmece na evropskem trgu silijo v prilagajanje na nove razmere, zapiranje nerentabilnih elektrarn, zniževanje stroškov in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Velikega pomena za nadaljnjo rast in razvoj skupine HSE so tudi gibanja na finančnih trgih glede pridobivanja potrebnih virov za nadaljevanje začetih naložb skupine HSE. "Naša prioriteta namreč ostaja usmerjenost v zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije. V središču ostaja dokončanje gradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ, v katero je aktivno vključena celotna skupina HSE," dodaja Blaž Košorok, generalni direktor HSE. Projekt poteka v zastavljenih časovnih okvirih, prva sinhronizacija z omrežjem bi lahko bila že oktobra letos.

Prihodnji obstoj in delovanje skupine HSE bosta pomembno odvisna ne le od zunanjih dejavnikov, temveč tudi od učinkovitejših ukrepov znotraj skupine HSE v smislu (še) boljšega gospodarjenja na vseh področjih. To predvideva tudi Poslovni načrt družbe in skupine HSE za leto 2014 s pogledom do 2016, ki je bil sprejet na zadnji seji nadzornega sveta HSE d. o. o. Pomembno je tudi, kako hitro in učinkovito bodo rešeni trenutno največji problemi. Izjemno pereče je stanje treh družb v skupini HSE, ki so praktično na robu solventnosti: Premogovnika Velenje, v katerem poteka priprava načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja, Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje. "Intenzivno si prizadevamo izkopati te družbe iz težav, seveda ob hkratni skrbi za socialno varnost zaposlenih," poudarja Blaž Košorok, in dodaja: "ravno tako se bomo morali odločiti glede smotrnosti nadaljevanja nekaterih že začetih investicij." Predvsem bo potrebno čim prej odgovoriti na vprašanje, ali in kako nadaljevati z vključenostjo v projekt gradnje HE na srednji Savi, za katerega še vedno ni podpisana koncesijska pogodba, vprašljiva pa je tudi donosnost in s tem izvedba načrtovane gradnje ČHE Kozjak in HE na Muri. "Trenutne tržne razmere v Evropi ne omogočajo izvedbe praktično nobene investicije v proizvodne zmogljivosti (razen subvencioniranih OVE) in silijo proizvajalce v zaprtje številnih obstoječih elektrarn. Zato se v večini evropskih držav uvajajo mehanizmi za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti oziroma tako imenovani CRM mehanizmi. Tudi Slovenija ne bo mogla ostati izjema na tem področju in ravno od uvedbe CRM mehanizmov bo odvisna usoda zgoraj omenjenih projektov," pojasnjuje dr. Tomaž Štokelj, izvršni direktor trženja HSE.

Kljub naštetemu HSE ostaja ključni akter na slovenskem energetskem trgu ter ena najuspešnejših slovenskih družb. Da bi tako ostalo, bo tudi v prihodnje potrebno veliko truda vlagati na področju trženja električne energije. Sektor trženja HSE, ki je v zadnjih treh letih s trgovanjem z električno energijo, ki ni vezana na lastno proizvodnjo, ustvaril preko 40 milijonov evrov dobička iz trgovanja (samo v letu 2013 preko 16 milijonov evrov), v letošnjem letu uvaja 7-dnevno ter 24-urno intra-day trgovanje, s čimer bo dodatno okrepil predvsem kratkoročne trgovalne aktivnosti. V letu 2013 je družba nadgradila tudi strategijo prodaje v skupini HSE proizvedene električne energije in s tem v devetih mesecih od njene uveljavitve zvišala vrednost portfelja prodane lastne proizvodnje za 4,6 milijona evrov v primerjavi z linearnim modelom oziroma enakomerno prodajo.

Za zaključek pa še odziv HSE na aktualna zavajanja SDE, ki na rednih novinarskih konferencah z netočnimi podatki in interpretacijami ne le zavaja javnost, ampak močno načenja ugled in boniteto skupine HSE. Vsi očitki sindikata, češ da je edini namen varčevalnih ukrepov HSE odpuščanje in razprodaja slovenske energetike, so bili že večkrat s tehtnimi argumenti zavrženi, ravno tako smo večkrat izrazili pripravljenost, da se sestanemo, jim odprto prikažemo poslovanje in odgovorimo na očitke. A jim takšna srečanja niso v interesu in raje še naprej preusmerjajo pozornost od pravih problemov, predvsem tistih, ki skupini HSE povzročajo nerazumne stroške. Pri tem je najbolj zanimivo, da so nekateri izmed predstavnikov sindikata in njihovih somišljenikov v času ključnih odločitev, povezanih z gradnjo TEŠ 6, sedeli v nadzornem svetu HSE in imeli v rokah vzvode odločanja, glasovanja in preprečevanja neposlovnih in škodljivih odločitev, katerih posledice sedaj valijo na trženje HSE, ki je vsa leta obstoja družbe bistveno prispevalo k ustvarjanju pozitivnega poslovnega rezultata. Več kot očitno je, da jim resica ni v interesu, kaj šele da bi se zavedali in razumeli, da je HSE gospodarska družba, ki svoje prihodke ustvarja na trgu. Zato pa mora, tako kot to počne konkurenca v Evropi, svoje poslovanje nenehno prilagajati tržnim razmeram.

"Še enkrat pa poudarjam, da začeti ukrepi za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja v skupini HSE ne pomenijo ne centralizacije poslovnih funkcij v Ljubljani in radikalnih ukrepov na področju socialne varnosti zaposlenih. Delovna mesta v skupini HSE zaradi racionalizacije poslovanja in uvajanja prakse korporativnega upravljanja, kjer je bil prvi korak z odpravo nadzornih svetov že storjen, bi bila bistveno bolj ogrožena, če določenih varčevalnih ukrepov in doseganja sinergij v skupini ne bomo izvedli in bi skupina HSE zabredla v še večje finančne oz. likvidnostne težave kot so te, v kakršnih je danes. Prav bi bilo, da bi se predstavniki zaposlenih tega začeli zavedati in tistim, ki jih zastopajo, začeli prenašati prava sporočila, namesto da jih nenehno zavajajo" pravi Blaž Košorok, generalni direktor HSE, in dodaja, da skupina HSE kljub relativno visokim dobičkom prehaja v obdobje, ko bo poleg obresti potrebno začeti plačevati tudi glavnice najetih kreditov:"V naslednjih letih bo samo letni odliv za TEŠ za glavnice in obresti na nivoju 100 milijonov evrov letno. Ob trenutnem predvidevanju nivoja cen električne energije bi bilo brez znižanja vseh vrst stroškov težko zagotoviti za to potrebna sredstva."

Dodatne informacije: mag. Petja Rijavec, vodja Službe komuniciranja HSE, 01 47 04 118, petja.rijavec@hse.si