O-STA

Pojasnilo v zvezi s postopki za povrnitev škode, povzročene banki v preteklem obdobju

Več slovenskim medijev je poročalo o napredovanju postopkov pregleda in analize slabih naložb, zlasti še o podanih kazenskih ovadbah in vloženih odškodninskih tožbah, ki so posledice tega pregleda. Z namenom, da temeljito pojasnimo odprta vprašanja, ki izhajajo iz nekaterih javnih komentarjev o teh postopkih, podajamo dodatna pojasnila za javnost.

Banka nadaljuje s pregledom slabih poslov v preteklosti

V NLB nadaljujemo temeljit in sistematičen pregled starih poslov, ki so prinesli največji delež izgub. Namen tega pregleda je ugotoviti in analizirati vzroke na ravni posamičnih poslov, ki so pripeljali do izgub, in na podlagi teh ugotovitev odpraviti pomanjkljivosti v notranjih merilih, postopkih in procesih, ter opredeliti morebitne sume škodnih in protipravnih dejanj in zbrati dokaze zanje. V letu in pol smo ugotovili sume kaznivih dejanj pri 47 naložbah, zoper 28 oseb pa smo podali kazenske ovadbe. V kazenskih postopkih je banka priglasila skupaj za 50 milijonov premoženjskopravnih zahtevkov. V letu 2014 smo vložili tudi dve odškodninski tožbi, ki se nanašata na oškodovanja večjih vrednosti, skupaj 8 milijonov evrov, izpred več let.

Temeljita priprava in ovrednotenje vsakega suma in vsakega tožbenega predloga

Izrecno izpostavljamo, da v primeru odškodninskih tožb uprava in nadzorni svet banke ravnata z dolžno skrbnostjo dobrega gospodarja z namenom, da se škoda, ki je bila povzročena banki, v največji možni meri tudi povrne. Vsaka odškodninska tožba je vložena šele na podlagi temeljite pravne in ekonomske analize, opredeljene škode ter vzrokov in odgovornosti, ki so do nje privedle, ter ocene uspešnosti tožbe in ovrednotenja njene ekonomske upravičenosti. Uprava banke vsakokrat obravnava celovit predlog strokovnih služb in v primeru, da se odloči o smiselnosti vložitve odškodninske tožbe, poda tak predlog nadzornemu svetu z vsemi potrebnimi informacijami, s katerimi razpolaga.
Pri preiskovanju kaznivih dejanj pa NLB ves čas aktivno sodeluje z Nacionalnim preiskovalnim uradom in Specializiranim državnim tožilstvom ter na njuno zahtevo kazenske ovadbe dodatno dokumentira z ustreznimi dokaznimi gradivi.

Ravnanja uprave in nadzornega sveta NLB sledijo zavezi iz odredbe Banke Slovenije

Banka Slovenije je uprave in nadzorne svete bank, ki so prejele državno pomoč, v odredbi, izdani ob koncu minulega leta, izrecno zavezala k dosledni uporabi pravnih sredstev v primeru ugotovitve škodnih ravnanj. Neutemeljeno opuščanje kazenskih ovadb in odškodninskih tožb bi bilo torej neposredno kršenje odredbe BS.

Pri dosledni uporabi pravnih sredstev ni pomemben le finančni vidik, gre za potrebno etično dejanje

Namen odškodninskih tožb je v prvi vrsti predvsem povrnitev škode banki, ob tem pa ne moremo prezreti etičnih vidikov doslednega gospodarnega ravnanja uprave in nadzornega sveta, ki so v njem vsebovani. Pomembna posledica tovrstnih ukrepov je tudi preventivne narave. Tako ravnanje gradi jasno zavedanje, da posamezniki za svoja protipravna dejanja in škodo, povzročeno banki, tudi odgovarjajo in da banka dosledno sproža pravne postopke, da taka ravnanja dobijo ustrezen sodni zaključek. Z vlaganjem odškodninskih tožb banka pripomore tudi k uveljavljanju sodne prakse na tem področju, ki je danes, žal, zelo skromna.
Opuščanje dosledne uporabe tega pravnega sredstva bi bilo torej v neskladju z zakonom in izrecno zahtevo regulatorja, pa tudi neodgovorno do strank, zaposlenih, poslovnih partnerjev in drugih deležnikov banke ter izrecno do lastnika, Republike Slovenije in s tem do davkoplačevalcev, ki so posredni udeleženci sanacije posledic preteklih izgub v NLB, zaradi katerih je bilo banko treba večkrat dokapitalizirati s sredstvi državnega proračuna. Zato vse dvome v odgovorno in sistematično ravnanje uprave in nadzornega sveta pri vlaganju odškodninskih tožb dosledno zavračamo. Neutemeljena namigovanja o dvomljivi smiselnosti uporabe tega pravnega sredstva v nekaterih medijih pa štejemo za neodgovorna in neprimerna do deležnikov banke, lastnika-države in slovenskih davkoplačevalcev.